Na dobro opremljenost šol z računalniki in posledično tudi njihovo pogostejšo uporabo lahkosklepamo tudi na podlagi ugotovitev v teoretičnem delu, kjer smo ugotovili, da je bilo kar nekajprojektov v Sloveniji (Računalniško opismenjevanje, Petra, Informatizacija slovenskega šolstva),ki so spodbujali večjo uporabo računalnikov v šolah in s tem tudi večjo opremljenost šol z njimi(Gerlič 1999). Ugotovili smo tudi, da so imele šole leta 2005 v povprečju 39,1 računalnikov(Gerlič 2005). Poleg tega je le malo (3 %) učiteljev navedlo, da računalniška izobraževalnatehnologija na njihovi šoli ni na voljo, in le 10 % učiteljev računalnika sploh ne uporablja ali paga uporabljajo redko. Najmanj pogosto učitelji uporabljajo interaktivno tablo, kar je ob podatku,da je večina učiteljev (72 %) nima na voljo, tudi logično. Odgovori na vprašanje, kateroizobraževalno tehnologijo bi si učitelji še želeli, tudi kažejo, da je prav interaktivna tabla visokona seznamu njihovih želja, saj si je želi kar 36 %. Po drugi strani pa je 25 % učiteljev odgovorilo,da je nikoli ne uporabljajo, kar lahko pomeni dvoje: da jo imajo na voljo in je ne uporabljajo, zakar je razlog lahko v tem, da v njej ne vidijo prave funkcionalnosti, ali pa je sploh nimajo navoljo in so zato zapisali, da je nikoli ne uporabljajo. Če seštejemo odstotke tistih, ki so obkrožiliodgovora »nikoli« in »redko«, ugotovimo, da učitelji skoraj nikoli tudi ne uporabljajo virtualnespletne učilnice (51 %), diaprojektorja (69 %), videokamere (67 %) in LCD projektorja (42 %).To pomeni, da na šoli tudi tovrstna izobraževalna tehnologija je, vendar jo učitelji neuporabljajo, bodisi zaradi tega, ker po njihovi presoji to ne bi bistveno <strong>pri</strong>spevalo h kakovostidoseganja zastavljenih učnih ciljev in obravnavi učnih vsebin, bodisi so za uporabo te<strong>tehnologije</strong> pomanjkljivo usposobljeni, ali pa je na šoli sicer dostopna, toda ne v vseh učilnicahali v zadostnem številu, da bi jo učitelji lahko vselej uporabljali. Učitelji so namreč v vprašalnikuzapisali, da bi nekatero izobraževalno tehnologijo (npr. računalnik, internet, LCD projektor)uporabili pogosteje, če bi jo imeli na voljo v razredu.Ob navedenem raziskovalnem vprašanju smo postavili hipotezo 2, ki pravi, da učitelji polastnem mnenju različno pogosto uporabljajo posamezno izobraževalno tehnologijo <strong>pri</strong><strong>pouku</strong> in da tiskane besedilne medije in učila uporabljajo pogosteje kot preostaloizobraževalno tehnologijo.Ker smo želeli posebej preveriti drugi del hipoteze 2, ki pravi, da učitelji tiskane besedilnemedije in učila uporabljajo pogosteje kot preostalo izobraževalno tehnologijo, <strong>pri</strong>kazujemo vspodnji tabeli (tabela 10) vrednosti spremenljivke »mnenje o pogostosti uporabe IT«, ki smo joločili na »tiskane besedilne medije in učila ter ponazorila« ter ostalo izobraževalno tehnologijo.74
Kategorijo »tiskani besedilni mediji in učila« sestavljajo »tiskani besedilni mediji« in »različnimodeli, makete«, kategorija »ostalo« pa zajema vso ostalo našteto izobraževalno tehnologijonavedeno v tabeli 9. Iz podatkov v tej tabeli smo za novi spremenljivki izračunali povprečnopogostost uporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong> glede na mnenje učiteljev.Mnenje opogostosti n Min Maks. Muporabe ITTiskani besedilnimediji in učila100 2,50 4,00 3,40Ostala IT 100 1,75 3,50 2,60Tabela 10: Statistični parametri za spremenljivko mnenje o pogostosti uporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong> (poločevanju spremenljivke)Za preverjanje hipoteze 2 smo opravili dvostranski t-test za odvisne vzorce:t = 15, 84 (α = 0,000; g = 99)Ker je razlika vzorčnih aritmetičnih sredin statistično pomembna, ničelno hipotezo, da stapopulacijski aritmetični sredini enaki, zavrnemo s tveganjem manjšim od 0,00 % in sprejmemonasprotno hipotezo, ki pravi, da so si populacijske aritmetične sredine različne. S tem lahkopotrdimo raziskovalno hipotezo 2, da učitelji po lastnem mnenju različno pogosto uporabljajoposamezno izobraževalno tehnologijo <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>. Tiskane besedilne medije in učila uporabljajopogosteje kot preostalo izobraževalno tehnologijo.To lahko pojasnjujemo s tem, da si brez tiskanih gradiv preprosto ni mogoče predstavljati nitiučenja, niti pouka, zato so rezultati tudi pokazali, da jih učitelji izjemno pogosto uporabljajo <strong>pri</strong>svojem <strong>pouku</strong>. Tovrstno izobraževalno tehnologijo znajo bolje umestiti v pouk (časovno,vsebinsko, ...) in jo znajo bolje <strong>pri</strong>kazati učencem, ker jo uporabljajo dlje in bolj poznajo njeneprednosti in slabosti, kot pa novejšo tehnologijo. Podobno je U. Gale (2004) v svoji raziskaviKnjiga kot učni medij ugotovila, da učitelji <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> še vedno pogosto uporabljajo različne vrsteknjig (učbenike, atlase, <strong>pri</strong>ročnike, slovarje, enciklopedije, ...). Ugotovila je, da je eden odrazlogov v tem, da imajo z njimi učitelji pozitivne izkušnje v metodičnem smislu in z njihovopomočjo dosegajo <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> boljše učne rezultate. V avtoričini raziskavi so učitelji navedli tudi,da uporabljajo knjigo <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> zaradi lastnega interesa in ker želijo učence navajati nasamostojno delo z literaturo. Menijo pa tudi, da imajo knjige prednosti, kot so branje z lastnimtempom, kadarkoli pa jih lahko tudi ponovno preberemo in preverimo podatke. Zanimiva je tudi75
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4:
ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6:
ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8:
4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10:
1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12:
v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13 and 14:
2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15 and 16:
4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 17 and 18:
4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 19 and 20:
trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21 and 22:
naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24:
statična in dinamična (glede na d
- Page 25 and 26:
posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27 and 28:
2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 29 and 30:
usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31 and 32: avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34: Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36: poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38: pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39 and 40: pouku in na komunikacijo med učite
- Page 41 and 42: Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43 and 44: 3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46: popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48: Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50: 3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62: delno financiranje s strani ministr
- Page 63 and 64: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66: Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68: 4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70: 1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72: 4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74: Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76: 4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78: kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80: po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81: Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 85 and 86: Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 87 and 88: Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90: vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92: uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93 and 94: dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 95 and 96: Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98: Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100: Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102: Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104: olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105 and 106: Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108: moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110: 6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112: 28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114: ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116: 8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117: IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba