avtormedij 1računalnikmedij 2 medij 3učenecSlika 3: Sistem z računalnikom po Barker-ju in Yeates-u (prav tam).Tudi multimedijski <strong>pri</strong>stop se je skozi čas spreminjal, zato po Gerličevih (prav tam) zapisihugotavljamo, da multimedijski <strong>pri</strong>stop ne pomeni le uporabe računalnika z drugimi računalnikioz. računalniškimi programi, ampak tudi povezavo računalnika s t.i. tradicionalnimi medijskiminapravami, kot jih imenuje avtor. Tako v današnjem času računalnik lahko povežemo z npr.diaprojektorjem, kinoprojektorjem, magnetofonom, kasetofonom. Lahko pa jih povežemo tudi znovejšimi – sodobnejšimi napravami, kot so videorekorder, videodisk, digitalizator, audiodiskipd. Avtor zato loči tradicionalne in sodobne multimedijske sisteme, za katere navaja Azarmsaovodefinicijo multimedijske uporabe računalnika v izobraževanju. Po tej gre <strong>pri</strong> multimedijih za»integracijo teksta, zvoka, grafike, statičnih in dinamičnih slik v računalniško vodenemmultimedijskem sistemu.« (Azarmsa v prav tam, str. 199). To pomeni, da gre <strong>pri</strong> multimedijih zazdruževanje računalnika in tradicionalnih medijev, kjer je interakcija med njimi nizka.Ugotavljamo, da so definicije multimedijev zelo podobne. Pri vseh je glavna teza, da <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>uporabljamo več medijev hkrati, ki delujejo skupaj in se med seboj dopolnjujejo. Razlika je le vtem, da Gerlič (prav tam) bolj obravnava povezavo računalnika z drugimi računalniki in tudidrugimi mediji.24
Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa (prav tam) ter nekateri drugi avtorji, ki jih omenja Gerlič, pamultimedije naprej razvrstijo na multimedije, hipermedije in hipertekst. Ker smo že opredelilipojem multimedijev, bomo na tem mestu predstavili, kako sta opredeljena pojma hipertekst inhipermediji.2.6.1 Hipermediji in hipertekstHipermedija/-i je termin, ki označuje zahtevnejše multimedijske sisteme. Gerlič (prav tam, str.199) ta pojem definira kot »sistem interaktivnih nelinearnih (razvejanih) povezav med različnimiformati informacij skupaj s tekstom, stabilno ali animirano grafiko, filmskimi segmenti tervideo- in avdioizdelki«. Pri tem pojmu gre torej za povezovanje ali združevanje računalnika ssodobnejšimi mediji, stopnja interakcije med njimi pa je visoka. Pri dodatni razlagi pojmahipermediji Gerlič (prav tam, str. 217) navaja tudi avtorja (Maurer in Tomek), ki definirata tapojem kot »visokointeraktivni sistem, ki omogoča dostop do informacij v obliki teksta, statičneslike, dinamične slike, sekvenc filma, videa in zvoka ter njihovo povezavo na način, ki jeznačilen za hipertekst«. Ta pojem pa po Gerličevih besedah pomeni »nelinearno organiziran indostopen niz zaslonov teksta, statičnih diagramov, slik in tabel.« (Prav tam, str. 199). Čepojasnimo, je to strojna in programska oprema, ki uporabniku omogoča uporabo tekstovnih ingrafičnih informacij, kjerkoli in na kakršenkoli način, glede na trenutno dostopnost.Da bi te pojme nekoliko lažje razumeli, predstavljamo še opredelitve hipermedijev in hipertekstaS. Sternad (1998), ki za hipermedije zapiše, da »predstavljajo multimedijske sisteme z zelovisoko stopnjo interaktivnosti. Po načinu trenutnega dostopa definiramo hipermedijo kotvisokointeraktivni sistem, ki omogoča dostop in povezavo informacij v obliki teksta, statičneslike, dinamične slike in zvoka na način, ki je značilen za hipertekst. Hipermedija je sistem, kiomogoča povezan <strong>pri</strong>kaz informacij z več vrstami medijev, kot npr. tekstom, grafiko, zvokom,videom, obsega torej več nivojev informacij, ki so med seboj v stalni povezavi.« (Prav tam). Vtem kontekstu so hipermediji in hipertekst del multimedijev. Omogočajo uporabo računalnika,povezanega z drugimi mediji, in tako <strong>pri</strong>kaz informacij z različnimi viri naenkrat. Njihovopoimenovanje pa je odvisno od stopnje medsebojnega delovanja medijev (ali gre za nizko ali zavisoko stopnjo interakcije med mediji). Multimediji tako omogočajo nove možnosti dostopa doizobraževalnih virov, informacij in znanja, <strong>pri</strong> čemer pa je ključno, da učitelj uporabo omenjenihnovih tehnologij ustrezno didaktično osmisli v procesu načrtovanja in izvajanja pouka.25
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4: ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6: ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8: 4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10: 1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12: v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13 and 14: 2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15 and 16: 4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 17 and 18: 4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 19 and 20: trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21 and 22: naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24: statična in dinamična (glede na d
- Page 25 and 26: posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27 and 28: 2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 29 and 30: usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31: avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 35 and 36: poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38: pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39 and 40: pouku in na komunikacijo med učite
- Page 41 and 42: Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43 and 44: 3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46: popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48: Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50: 3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62: delno financiranje s strani ministr
- Page 63 and 64: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66: Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68: 4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70: 1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72: 4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74: Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76: 4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78: kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80: po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82: Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83 and 84:
Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 85 and 86:
Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 87 and 88:
Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90:
vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92:
uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93 and 94:
dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 95 and 96:
Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98:
Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100:
Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102:
Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104:
olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105 and 106:
Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108:
moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110:
6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112:
28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114:
ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116:
8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117:
IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba