Mnenje o pogostostiuporabeITRazredpoučevanjaPogoston in ( %)Redkon in ( %)Skupajn in ( %)1. – 3. razred 34 (71 %) 14 (29 %) 48 (100 %)4. in 5. razred 30 (97 %) 1 (3 %) 31 (100 %)Skupaj 64 (81 %) 15 (19 %) 79 (100 %)Tabela 17: Mnenje o pogostosti uporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong> po razredih poučevanjaOpravili smo χ 2 preizkus hipoteze neodvisnosti.χ 2 = 6, 640 (α = 0,01; g = 1)Ugotovili smo, da je vrednost χ 2 statistično pomembna, zato ničelno hipotezo, ki pravi, da medrazredom poučevanja in mnenjem o pogostosti uporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong> <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> nipovezanosti, zavrnemo s tveganjem manjšim od 1 %. Sprejmemo pa nasprotno hipotezo, kipravi, da razred, ki ga učitelj poučuje, vpliva na mnenje o pogostosti uporabe izobraževalne<strong>tehnologije</strong>. Potrdimo lahko tudi trditev, da učitelji, ki poučujejo v 4. in 5. razredu, po njihovemmnenju bolj pogosto uporabljajo izobraževalno tehnologijo <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>, kot učitelji, ki poučujejo vprvem triletju.Iz tabele lahko razberemo, da 97 % učiteljev, ki poučujejo v 4. in 5. razredu, uporabljaizobraževalno tehnologijo <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> pogosto ali zelo pogosto, med učitelji, ki poučujejo v prvemtriletju osnovne šole, pa je takih bistveno manj, 71 %. Čeprav ne gre spregledati, da sta obadeleža odgovorov »pogosto« zelo visoka, razlika torej vendarle je. Če predpostavljamo, da soimeli učitelji <strong>pri</strong> odgovarjanju na vprašanje o pogostosti uporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong> vmislih zlasti sodobno izobraževalno tehnologijo (npr. računalnik, DVD, video predvajalnik, ...),je morda eden od razlogov za manj pogosto uporabo le-te <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> v prvem triletju mnenjeučiteljev, da s to tehnologijo ni mogoče didaktično ustrezno in najbolj optimalno dosegati ciljevpouka in standardov znanja, ki so v učnih načrtih predvideni za najmlajše učence. Ker mlajšiučenci znanje usvajajo zlasti na konkretni ravni, bi bilo treba v nadaljnjem raziskovanju teproblematike preveriti, ali morda učitelji v prvem triletju uporabljajo <strong>pri</strong> poučevanju druga učnasredstva, npr. modele, kocke, hrano ipd., ki jih otroci lahko tudi otipajo, okušajo, vonjajo, torejspoznavajo z različnimi čutili. Zato bi veljalo preveriti domnevo, da v prvem triletju učitelji84
dosegajo učne cilje in obravnavajo učne vsebine z drugačnimi didaktičnimi <strong>pri</strong>stopi (z igro, ssocialnimi igrami, ipd.) kot učitelji v 4. in 5. razredu, kjer so tudi učni cilji in vsebinezahtevnejše, kompleksnejše in obsežnejše. Morda bi se kot pravilna izkazala tudi teza, da učiteljiv 4. in 5. razredu pogosteje <strong>pri</strong>pravijo pouk s pomočjo izobraževalne <strong>tehnologije</strong>, ker menijo, dapotrebujejo učenci v drugem triletju drugačno motivacijo za sodelovanje <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> kot mlajšiučenci. Če sodijo, da so učenci 4. in 5. razreda tudi doma bolj aktivni <strong>pri</strong> uporabi sodobnejše<strong>tehnologije</strong> (računalnik, CD in DVD-predvajalnik, video kamera, digitalni fotoaparat ipd.), jomorda tudi <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> večkrat uporabijo, da bi jih tako bolj motivirali in s tem spodbudili ksodelovanju.Na koncu tega podpoglavja odgovorimo še na raziskovalno vprašanje, ali mnenje učiteljev oopremljenosti šole z izobraževalno tehnologijo vpliva na njihove odgovore o pogostosti uporabeizobraževalne <strong>tehnologije</strong> <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>.Anketirani so ocenjevali, kako dobro je po njihovem mnenju šola, na kateri so zaposleni,opremljena z izobraževalno tehnologijo, kar smo <strong>pri</strong>kazali v tabeli 6.Ob navedenem raziskovalnem vprašanju smo postavili tudi hipotezo (RH 7), da mnenjeučiteljev o opremljenosti šole z izobraževalno tehnologijo vpliva na mnenje o pogostostiuporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong> <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>. Predpostavili smo, da učitelji, ki poučujejo našoli, ki je po njihovi oceni dobro ali pa zelo dobro opremljena z izobraževalno tehnologijo, polastnem mnenju pogosteje uporabljajo izobraževalno tehnologijo <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>, kot učitelji, kipoučujejo na šoli, ki je po njihovi oceni slabo ali zelo slabo opremljena z izobraževalnotehnologijo.Pri preverjanju te hipoteze smo si pomagali z vprašanjem 6 v vprašalniku (<strong>pri</strong>loga A), <strong>pri</strong>katerem so učitelji ocenjevali, kako pogosto uporabljajo izobraževalno tehnologijo. Odgovoreučiteljev smo predstavili že v tabeli 16 (mnenje o pogostosti uporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong>).Glede na mnenja učiteljev, smo ugotovili, da zelo pogosto uporablja izobraževalno tehnologijo le10 % učiteljev, večina (70 %) jih uporablja izobraževalno tehnologijo pogosto, redko pauporablja izobraževalno tehnologijo 20 % učiteljev. Večina učiteljev je torej naklonjenih uporabi85
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4:
ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6:
ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8:
4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10:
1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12:
v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13 and 14:
2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15 and 16:
4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 17 and 18:
4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 19 and 20:
trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21 and 22:
naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24:
statična in dinamična (glede na d
- Page 25 and 26:
posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27 and 28:
2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 29 and 30:
usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31 and 32:
avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34:
Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36:
poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38:
pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39 and 40:
pouku in na komunikacijo med učite
- Page 41 and 42: Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43 and 44: 3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46: popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48: Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50: 3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62: delno financiranje s strani ministr
- Page 63 and 64: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66: Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68: 4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70: 1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72: 4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74: Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76: 4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78: kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80: po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82: Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83 and 84: Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 85 and 86: Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 87 and 88: Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90: vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91: uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 95 and 96: Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98: Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100: Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102: Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104: olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105 and 106: Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108: moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110: 6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112: 28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114: ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116: 8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117: IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba