5 SKLEPIzobraževalna tehnologija je pomemben del pouka, vendar pa se je spreminjala vrsta, oblika inposledično način uporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong>. V nalogi smo ugotovili , da to, kar danesobičajno označujemo s pojmom izobraževalna tehnologija, različni avtorji različno poimenujejo.Zato smo najprej opredelili pojme, ki se pojavljajo v didaktični literaturi in jih je mogočerazumeti kot del izobraževalne <strong>tehnologije</strong>, tj. učna sredstva, učni <strong>pri</strong>pomočki, učna gradiva, učnimediji ipd. Zanje je značilno, da jih učitelji vključujejo v pouk zlasti, ker <strong>pri</strong>pomorejo k večjinazornosti obravnave učnih vsebin, posledično pa h kvalitetnejšemu <strong>pouku</strong>, znanju in učenju. Ponašem mnenju je nazornost ena najpomembnejših funkcij izobraževalne <strong>tehnologije</strong>, s katero sopovezane ostale funkcije. S tem naj bi si učenci bolje predstavljali stvarnost, lažje bi dojemaliučne vsebine, njihovo znanje pa bi bilo kakovostnejše. Pri tem pa poudarjamo, da je učitelj ševedno pomemben in nezamenljiv <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>, saj je on tisti, ki razlaga, interpretira, poučuje,predstavlja izkušnje, svetuje, usmerja, nenazadnje on izbira izobraževalno tehnologijo, ki jo bouporabil <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>, ter odloča, kdaj in kako jo bo vključil v pouk. To pa pomeni, da mora biti zanjeno uporabo <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> tudi ustrezno usposobljen.Ugotovili smo tudi, da se je izobraževalna tehnologija razvijala od preprostejše k boljkompleksni, k čemur so <strong>pri</strong>pomogle tudi družbene spremembe, še zlasti nastanek in razvojračunalniške <strong>tehnologije</strong>. V današnjem času lahko tako učitelj uporablja sodobno digitalno inračunalniško podprto izobraževalno tehnologijo (npr. računalnik, internet, LCD projektor, CD,DVD predvajalnik, interaktivna tabla, ipd.). Ta naj bi poleg ostalih pomembnih funkcij, kot soprenašanje in posredovanje informacij, racionalnejša in učinkovitejša organizacija pouka, pomoč<strong>pri</strong> učenju in doseganju boljših učnih rezultatov ipd., omogočala zlasti večjo nazornost (Kalin2004, str. 210-211).Pokazali smo, da v različnih evropskih državah različno rešujejo probleme, povezane zzagotavljanjem ustrezne opremljenosti šol z izobraževalno, posebej še z informacijskokomunikacijskotehnologijo. Države si najbolj <strong>pri</strong>zadevajo za opremljanje šol z računalniki ininternetno povezavo. Pri opremljanju šol s strojno in programsko opremo v nekaterih državahsodelujejo tudi zasebni partnerji, tako da šolam opremo podarijo, ali pa jim jo prodajo po nižjiceni (ICT@Europe.edu 2001). V Sloveniji so spodbujali vključevanje računalnikov v šole oz. vpouk z različnimi projekti, z nacionalnimi predpisi in <strong>pri</strong>poročili o številu računalnikov na šolahin z usposabljanjem učiteljev za uporabo računalnikov <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> (Gerlič 1999). V večini držav je98
moč opaziti trend naraščanja števila računalnikov na šoli in s tem zmanjševanje števila učencevna računalnik (Key Data... 2004). To pa kaže tudi na potrebo po usposabljanju učiteljev zanjegovo uporabo. Mednarodne raziskave, ki smo jih predstavili, so pokazale, da si učitelji<strong>osnovnih</strong> šol v večini evropskih držav <strong>pri</strong>dobijo znanje za uporabo računalnika <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> vokviru študija, nadgrajujejo pa ga lahko s stalnim spopolnjevanjem bodisi v okviru usposabljanjaučiteljev, ki ga organizirajo šole same, ali pa druge institucije (prav tam). Kljub <strong>pri</strong>zadevanjempa v Evropi in v Sloveniji ugotavljajo, da je še vedno premalo osnovnošolskih učiteljevusposobljenih za uporabo IKT.V empiričnem delu naloge smo ugotovili, da učitelji najpogosteje izbirajo izobraževalnotehnologijo glede na učno vsebino ter glede na namen in učne cilje. Razlog, zaradi katerega seodločijo za uporabo izobraževalne <strong>tehnologije</strong> <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>, je večja nazornost in s tem povezanoboljše razumevanje obravnavane učne snovi. Naša raziskava je tudi pokazala, da ni statističnopomembnih razlik, ki bi kazale na to, da bi razred, ki ga učitelj poučuje, vplival na dejavnikeizbire izobraževalne <strong>tehnologije</strong>. Ugotovitve povezujemo z mnenjem, da se dejavniki, ki vplivajona pouk, med sabo prepletajo in jih ne moremo obravnavati posamezno ampak kot celoto, ki bov učnem procesu sinhrono delovala.Z našo raziskavo smo tudi ugotovili, da se učitelji, ki poučujejo na razredni stopnji, za večinosodobne izobraževalne <strong>tehnologije</strong> čutijo dobro, ali pa zelo dobro usposobljeni za njeno uporabo.Da bi dobili bolj natančne podatke, bi jih morali povprašati tudi, glede na katere kriterije so setako ocenjevali ter kje so se usposabljali. Pokazali smo, da se učitelji z višjo stopnjo izobrazbečutijo bolj usposobljeni za uporabo sodobne digitalne in računalniško podprte izobraževalne<strong>tehnologije</strong> kot učitelji z nižjo stopnjo izobrazbe. To je po našem mnenju seveda povezano tudi zdostopnostjo in razpoložljivostjo te <strong>tehnologije</strong> na posamezni šoli in pa s samoiniciativnostjoučiteljev <strong>pri</strong> učenju uporabe in uporabljanju izobraževalne <strong>tehnologije</strong> <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>. Pokazalo se jetudi, da se učitelji z več leti delovnih izkušenj ocenjujejo kot manj usposobljeni za uporabosodobne digitalne in računalniško podprte izobraževalne <strong>tehnologije</strong>, kakor učitelji z manj letipoučevanja. Vendar pa nismo dokazali, da bi leta delovnih izkušenj vplivala tudi na pogostostuporabe tovrstne izobraževalne <strong>tehnologije</strong>.Koliko bo šola opremljena s sodobno izobraževalno tehnologijo, je odvisno od finančnihsredstev, s katerimi razpolaga, kar so pokazali tudi rezultati naše raziskave v diplomski nalogi.Pri ugotavljanju, kaj vse vpliva na pogostost uporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong> <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> narazredni stopnji, smo <strong>pri</strong>šli do zaključka, da je to vrsta izobraževalne <strong>tehnologije</strong> oz. njena99
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4:
ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6:
ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8:
4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10:
1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12:
v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13 and 14:
2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15 and 16:
4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 17 and 18:
4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 19 and 20:
trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21 and 22:
naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24:
statična in dinamična (glede na d
- Page 25 and 26:
posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27 and 28:
2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 29 and 30:
usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31 and 32:
avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34:
Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36:
poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38:
pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39 and 40:
pouku in na komunikacijo med učite
- Page 41 and 42:
Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43 and 44:
3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46:
popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48:
Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50:
3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52:
1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54:
tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62: delno financiranje s strani ministr
- Page 63 and 64: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66: Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68: 4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70: 1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72: 4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74: Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76: 4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78: kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80: po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82: Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83 and 84: Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 85 and 86: Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 87 and 88: Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90: vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92: uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93 and 94: dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 95 and 96: Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98: Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100: Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102: Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104: olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105: Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 109 and 110: 6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112: 28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114: ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116: 8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117: IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba