3 UPORABA IZOBRAŽEVALNE TEHNOLOGIJE PRI POUKU VOSNOVNOŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJUV nadaljevanju besedila bomo predstavili, kako sta se razpoložljivost in <strong>uporaba</strong> izobraževalne<strong>tehnologije</strong> spreminjali skozi čas, opredelili vlogo učitelja <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> v današnjem času, ko sepoudarja vključevanje izobraževalne <strong>tehnologije</strong> v učni proces ter katero izobraževalnotehnologijo so pogosteje uporabljali učitelji v preteklosti in katero uvajajo v pouk danes.Predstavili bomo tudi vlogo izobraževalne <strong>tehnologije</strong> in tako odgovorili na vprašanje, zakaj najbi se zanjo učitelji sploh odločali. Obravnavali bomo tudi dejavnike, ki vplivajo na izbiroustrezne izobraževalne <strong>tehnologije</strong> v učnem procesu. Drugače povedano, vzpostavili bomo okvir,znotraj katerega bomo pojasnjevali, kaj izobraževalna tehnologija pomeni za šolo, pouk, učiteljain učence.3.1 UPORABA IZOBRAŽEVALNE TEHNOLOGIJE PRI POUKU V PRETEKLOSTIPodobno kot danes, so učitelji tudi v preteklosti <strong>pri</strong> obravnavi učnih vsebin uporabljalirazpoložljivo gradivo in druga učna sredstva, ki so jih za potrebe obravnave bodisi oblikovalisami ali pa so v ta namen uporabili naravna ponazorila, <strong>pri</strong> čemer pa so imeli na razpolagoomejeno razpoložljivost in didaktične možnosti izobraževalne <strong>tehnologije</strong>.Kljub temu, da je bila razpoložljiva tehnologija tudi v preteklosti del pouka, jo nekateri avtorji,kot enega od ključnih dejavnikov, ki naj bi vplivali na kakovost pouka, omenjajo šele v zadnjihdesetletjih: Filipović (1977), ki ga predstavi Blažič (1993), jo imenuje materialna osnova. Jerebin Jug (1987) uporabljata izraz izobraževalna sredina, za katero pravita, da se je razvijala inspreminjala ter postajala nepogrešljiv element pouka, ali izobraževanja nasploh. Menita, daizobraževanje danes vključuje pet enakovrednih elementov: »učenca, učitelja, snov, sistemocenjevanja in preverjanja ter izobraževalno sredino.« (Prav tam, str. 14). Izobraževalnotehnologijo obravnavata kot del izobraževalne sredine, ki vpliva na organizacijo pouka in nadidaktične strategije, ki jih uporabljajo učitelji.Z drugimi besedami, večja razpoložljivost in <strong>uporaba</strong> <strong>tehnologije</strong> v šolah je vplivala tudi nauporabo učnih metod in oblik, vsaj deloma torej tudi na učiteljevo obravnavo učnih vsebin <strong>pri</strong>30
<strong>pouku</strong> in na komunikacijo med učitelji in učenci. Po mnenju nekaterih avtorjev (npr. Blažič idr.2003) naj bi <strong>uporaba</strong> izobraževalne <strong>tehnologije</strong> vplivala tudi na kakovost znanja.Nekateri avtorji razvoj izobraževalne <strong>tehnologije</strong> predstavljajo skozi delitev na več t.i. etap alirazvojnih faz. Čeprav so lahko na logiko »razvoja« in razvojnih faz oprte razlage tehnološkihsprememb teoretsko problematične, jih v nadaljevanju povzemamo. Jereb in Jug (1987) razvojizobraževalne <strong>tehnologije</strong> predstavita skozi pet faz: obdobje praskupnosti, obdobje izuma pisav,obdobje izuma tiska, obdobje po izumu fotografije, filma, gramofona, radia, magnetofona intelevizije ter obdobje učnih strojev, responderjev in računalnikov.Podobno intenco, da bi razčlenil razvoj izobraževalne <strong>tehnologije</strong>, zasledimo <strong>pri</strong> Blažiču (1993),le da omenja zgolj tri razvojne etape. Najprej naj bi izobraževalna tehnologija obsegala učnasredstva in učne <strong>pri</strong>pomočke, ki so <strong>pri</strong>pomogli k večji nazornosti. V drugi etapi je poudarek naučenčevi uporabi izobraževalne <strong>tehnologije</strong>. Po mnenju avtorja (prav tam, str. 7) naj bi se v tejetapi razvijali učenčeva in učiteljeva samostojnost ter odgovornost. Mediji naj bi delomanadomestili neposredno učiteljevo delo, medtem ko on »prevzema nove vloge organizatorjaučnega procesa in katalizatorja (t. j. usmerjevalca) družbenih in medčloveških odnosov vpedagoškem procesu.« (Prav tam). Tretjo etapo pa avtor poimenuje multimedijski <strong>pri</strong>stop, zakaterega je značilno, da za prenašanje informacij uporabi več različnih medijev hkrati (npr. tekstin slika, gibljiva slika in ton, ...), kar omogoča učencu komunikacijo z različnimi viri informacijnaenkrat.Če povzamemo: uveljavljanje množičnega izobraževanja terja bolj dostopno izobraževalnotehnologijo, od tiskanih didaktično zasnovanih gradiv do različnih drugih učil in ponazoril. Zlastiizum tiska je pomembno vplival na izobraževanje, saj so knjige omogočile izobraževanje večjegaštevila ljudi. Poleg gradiv so se uveljavili tehnični <strong>pri</strong>pomočki, kot so npr. table, na katere solahko pisali, risali, <strong>pri</strong>kazovali pojave oz. z njih brali. Za bolj učinkovito ponazarjanje so učiteljisami izdelovali slike, modele, računala in podobno. Z razvojem fotografije, diapozitivov indiafilmov so se možnosti za kakovostno ponazarjanje še povečale. Blažič (prav tam) kotnaslednjo etapo razvoja izobraževalne <strong>tehnologije</strong> omenja laboratorijske učilnice in delavnice,nato pa se v električni etapi razvije izobraževalna tehnologija, ki deluje s pomočjo elektrike. Vtem obdobju se <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> uporabljajo diaprojektorji, filmski projektorji, magnetofonskaprodukcija in učni stroji, posebej namenjeni uporabi v učnem procesu. Tej fazi sledi faza31
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4: ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6: ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8: 4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10: 1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12: v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13 and 14: 2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15 and 16: 4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 17 and 18: 4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 19 and 20: trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21 and 22: naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24: statična in dinamična (glede na d
- Page 25 and 26: posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27 and 28: 2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 29 and 30: usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31 and 32: avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34: Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36: poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37: pomagala, učne medije, multimedije
- Page 41 and 42: Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43 and 44: 3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46: popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48: Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50: 3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62: delno financiranje s strani ministr
- Page 63 and 64: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66: Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68: 4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70: 1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72: 4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74: Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76: 4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78: kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80: po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82: Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83 and 84: Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 85 and 86: Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 87 and 88: Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90:
vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92:
uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93 and 94:
dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 95 and 96:
Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98:
Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100:
Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102:
Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104:
olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105 and 106:
Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108:
moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110:
6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112:
28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114:
ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116:
8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117:
IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba