uporaba izobraževalne tehnologije pri pouku v osnovnih šolah

učila in učne pripomočke in skladno s tem natančneje opredeli ta dva pojma. Med drugimi, izrazučna sredstva v svojih delih uporabljajo tudi Jereb in Jug (1987) ter Poljak (1991).Jereb in Jug (prav tam) navajata dve pojmovanji učnih sredstev, ki sta si med seboj različni.Nanašata se na uporabo sredstev v vzgojnoizobraževalnem procesu. Kot zapišeta, so učnasredstva po starejši opredelitvi »pripomoček za realizacijo principa nazornosti« (prav tam, str.19), ki pripomorejo k boljši predstavi in zaznavi. Vendar je ta opredelitev nezadostna, saj gre zapreveliko omejenost le na konkretno opazovanje in nazornost. Zato druga, poznejša opredelitev,učna sredstva obravnava širše. Ta presega t.i. senzualistično opredelitev in učna sredstva definirakot predmete, ki so na videz podobni realnim in omogočajo tudi razumevanje delovanja.Sodobna učna sredstva omogočajo globje razumevanje obravnavane snovi. Uporabljamo jihlahko tudi v kasnejših fazah pouka, kot so utrjevanje, ponavljanje, preverjanje in ocenjevanje, nele pri obravnavi snovi. Novejša učna sredstva nam nudijo možnost razumevanja abstraktnejših,vzročno posledičnih odnosov med pojavi. Posledično pa to omogoča razvoj opazovanja,ocenjevanja, razvrščanja, analiziranja, preverjanja, sintetiziranja in primerjanja, skratka razvojkognitivnih sposobnosti (prav tam).Njuna opredelitev se sicer zdi nekoliko nejasna, saj kljub prevladujočemu uporabljanju izraza»učna sredstva«, uporabljata tudi druge izraze za izobraževalno tehnologijo, kot so učnipripomočki, izobraževalna tehnologija, pomagala, učila, mediji. Tudi pri opredeljevanju pojmaizobraževalna tehnologija ne govorita le o učnih sredstvih (čeprav ta izraz prevladuje), ampak joimenujeta tudi z drugimi termini. Posledično pa je podobno pri razvrščanju izobraževalnetehnologije po različnih kriterijih, kjer uporabljata več izrazov.Izraz učna sredstva zasledimo tudi pri Poljaku (1991, str. 55-58). Gre za eno od skupin, v katereavtor razvrsti t.i. materialno – tehnično osnovo pouka. Za učna sredstva pravi, da so »didaktičnooblikovana izvirna stvarnost.« (Prav tam, str. 55). Definira jih kot nadomestke izvirne objektivnestvarnosti, ki »so pomemben vir znanja in hkrati osnova za razvijanje delovnih sposobnosti.«(Prav tam). Pouku jih lahko prilagajamo glede na dimenzije, obliko, strukturo in funkcijo, zatoso učencem bolj materialno dostopna in tudi v smislu vira znanja. Razvrsti jih v štiri skupine:1. Vizualna učna sredstva: temeljijo na video komponenti in spodbujajo vidne zaznave.Oblikoval je preglednico (tabela 1), v kateri opredeljuje vizualna učna sredstva. Razvrsti jih na14