uporaba izobraževalne tehnologije pri pouku v osnovnih šolah

Ugotovili smo, da je vrednost 2Î statistično pomembna, zato ničelno hipotezo, ki pravi, da medmnenjem o opremljenosti šole in mnenjem o pogostosti uporabe izobraževalne tehnologije pripouku ni povezanosti, zavrnemo s tveganjem manjšim celo od 0,00 %. Sprejmemo pa nasprotnohipotezo, ki pravi, da mnenje učiteljev o opremljenosti šole z izobraževalno tehnologijo vplivana mnenje o pogostosti uporabe izobraževalne tehnologije pri pouku.Iz podatkov v tabeli 18 je razvidno, da učitelji, ki poučujejo na šoli, ki je po njihovi oceni dobroali pa zelo dobro opremljena z izobraževalno tehnologijo, menijo, da pogosteje uporabljajoizobraževalno tehnologijo pri pouku, kot učitelji, ki poučujejo na šoli, ki je po njihovi ocenislabo ali zelo slabo opremljena z izobraževalno tehnologijo. Zdi se, da podatki pravzapravsledijo zdravorazumski logiki: če namreč predpostavimo, da mnenje učiteljev o opremljenostišole z izobraževalno tehnologijo odraža dejansko stanje glede opremljenosti šole z izobraževalnotehnologijo, je logično pričakovati, da bodo učitelji na bolje opremljenih šolah tudi pogostejeuporabljali razpoložljivo izobraževalno tehnologijo. To si lahko razlagamo s tem, da so učitelji,ki imajo na voljo dovolj izobraževalne tehnologije, prav z razpoložljivostjo le-te v veliki merispodbujeni za njeno uporabo, morda tudi bolj motivirani, da se jo naučijo uporabljati in joposledično tudi dejansko pogosteje uporabljajo pri svojih učnih urah, kot tisti, ki so mnenja, da ješola z izobraževalno tehnologijo slabše opremljena.Podobno so ugotovili tudi v raziskavi Najpogosteje uporabljeni mediji v prvi triadi devetletke(Rebec 2004), kjer je bilo 80 % anketiranih mnenja, da so šole dobro ali zelo dobro opremljene zučnimi mediji, obenem pa so učitelji, ki poučujejo v prvem triletju in so menili, da je njihovašola dobro ali zelo dobro opremljena z izobraževalno tehnologijo, pogosteje uporabljali učnemedije kot tisti, ki so menili, da je šola, na kateri so zaposleni, slabše opremljena z učnimi mediji(prav tam, str. 435-436).Mogoča pa je tudi interpretacija v smeri, da pogostost uporabe tudi vpliva na opremljenost šole zizobraževalno tehnologijo. Pri tem je spet treba predpostaviti, da mnenje o opremljenosti šole zizobraževalno tehnologijo odraža dejansko stanje, in če je temu tako, potem je mogočedomnevati, da ravnatelji na šolah, kjer učitelji pogosteje uporabljajo izobraževalno tehnologijo,tudi več pozornosti namenjajo oskrbi šole z izobraževalno tehnologijo ter so bolj motivirani zavečja vlaganja v opremljanje šole z izobraževalno tehnologijo.87