uporaba izobraževalne tehnologije pri pouku v osnovnih šolah

priporočila o opremljenosti in vlaganju sredstev v informacijsko tehnologijo določali na državniravni (npr. Anglija in Škotska), bolj ugodno kot v državah, kjer takšnih priporočil na državniravni ni bilo (prav tam, str. 37).Seveda je število računalnikov v šolah in razmerje med številom učencev in računalnikov tudisicer povezano s stopnjo razvitosti posameznih držav in s stopnjo njihove pripravljenosti zavlaganje sredstev v uvajanje računalniške tehnologije v šole oz. pouk. Podatki raziskave KeyData… (2004) tako kažejo, da je bilo v razvitejših državah (npr. skandinavske države, VelikaBritanija), kjer šole razpolagajo z velikim številom računalnikov, tudi razmerje med številomučencev in številom računalnikov ugodnejše, v državah, kjer so imele šole manj računalnikov(npr. v Grčiji, na Portugalskem, v Bolgariji, Romuniji), pa je bilo to razmerje seveda manjugodno (prav tam). Podatki tudi kažejo, da obstaja pozitivna korelacija med številomračunalnikov in vključenostjo le-teh v internetno omrežje: višja kot je bila v državi stopnjaopremljenosti šol z računalniki, večje je bilo število šol z internetno povezavo (prav tam, str. 36).V isti raziskavi (Key Data… 2004) so ob tem ugotovili, da je v državah, v katerih nakup strojneopreme ni odvisen od števila učencev, večja verjetnost, da bo razmerje med številom učencev inštevilom računalnikov manj ugodno kot v državah, kjer pri opremljanju šol upoštevajo tudištevilo učencev, ki posamezno šolo obiskujejo. V državah, kjer tega ne upoštevajo, so namrečmanjše šole z manjšim številom učencev (predvsem podeželske šole) v izraziti prednosti, sajpride na en računalnik manjše število učencev (prav tam, str. 39).3.5.2 Zagotavljanje sredstev za nakup in vzdrževanje informacijsko-komunikacijsketehnologijeOpremljenost šol z računalniško informacijsko-komunikacijsko tehnologijo je tesno povezanotudi z mehanizmi zagotavljanja finančnih sredstev za nakup in vzdrževanje te tehnologije.Nakup in vzdrževanje izobraževalne tehnologije (kamor sodi tudi računalniško podprtainformacijsko-komunikacijska tehnologija) je v različnih evropskih državah različno urejeno.Avtorji raziskave Key Data... (2004) ugotavljajo, da imajo v večini evropskih držav največjoodgovornost za nakup in vzdrževanje računalniške strojne in programske opreme lokalneskupnosti (pri nas so to občine kot ustanoviteljice osnovnih šol) in same šole, ki lahko temunamenijo določen delež sredstev za materialne stroške ali investicije. Če povzamemo dostopne51