uporaba izobraževalne tehnologije pri pouku v osnovnih šolah

2.7 IZOBRAŽEVALNA ali UČNA TEHNOLOGIJAZa skupino pojmov, ki smo jih obravnavali v prejšnjih podpoglavjih (učila, učni pripomočki,učna gradiva, učna sredstva, učni mediji in multimediji), se je v zadnjem času med drugimuveljavilo poimenovanje izobraževalna tehnologija. Nekateri avtorji (Blažič s soavtorji (2003),Bognar in Matijević (1993), L. Plut v Jereb in Jug (1987), Filipović v Blažič (1998), Poljak(1991)) v svojih razpravah posebej poudarjajo pomen izobraževalne tehnologije za kakovostnodoseganje učnih ciljev in jo zato omenjajo kot enega od ključnih dejavnikov pouka. Najprejbomo po Strmčniku (2001) definirali pojem pouka in pokazali, kako je izobraževalna tehnologijaza pouk pomembna in vanj vključena. Predstavili pa bomo tudi opredelitve izobraževalnetehnologije po prej naštetih avtorjih in pokazali, da so del le-te tudi učila, učni pripomočki, učnagradiva ipd.Pouk pomembno določajo, ali bolje rečeno sooblikujejo učenec, učitelj in učna vsebina. To sodejavniki, ki sestavljajo t.i. klasični didaktični trikotnik. Vendar pa ta ne zajame vsehdejavnikov, ki tvorijo pouk oz. nanj vplivajo. Strmčnik (2001) zapiše, da se pri pouku prepletajosubjektivne in objektivne, individualne in socialne, snovne in osebne učne situacije. PovzameBoscha (prav tam, str. 99-100), ki je pouk opisal kot interakcijo učne vsebine ali stvarispoznavanja, stanja učencev (posameznikove zmožnosti in sposobnosti, izkušnje, motiviranost inodnos do učenja), situacije, v kateri pouk poteka (kraj, čas, socialni odnosi, urnik) in akcijskihučnih metod in oblik. Pri tem učitelja kot posebnega dejavnika pouka ne omenja. Strmčnik (pravtam) meni, da ga uvršča med učno situacijo in akcijske procese.Pouk je po Strmčnikovi (prav tam, str. 99) definiciji »sintezni pojem, ki vključuje in označuje trienakovredne temeljne dejavnosti: poučevanje, učenje in vzgajanje, vezane na delovanjepoučujočega in učečega, učitelja in učenca ... Je načrten, organiziran in smotrn vzgojno –izobraževalni proces, ki poteka znotraj sorazmerno koherentne učne skupine in ga usmerjajo zanjusposobljeni ljudje v zato urejenem okolju«. Pouk torej lahko opredelimo kot medsebojnodelovanje in dopolnjevanje treh ali več dejavnikov, ki poteka načrtno in organizirano ter jeusmerjeno k nekemu cilju. Med te dejavnike avtorji največkrat uvrščajo učenca, učitelja in učnosnov, ki sestavljajo t. i. didaktični trikotnik.To teorijo dopolnjuje didaktična polifaktorska teorija, v kateri se kot eden od dejavnikov pojavljatudi izobraževalna tehnologija, ki naj bi po mnenju nekaterih avtorjev prav tako vplivala naučinkovitost in kakovost pouka. Res pa je, da jo avtorji v svojih shemah različno prikazujejo in26