uporaba izobraževalne tehnologije pri pouku v osnovnih šolah

Pri tej hipotezi smo si pomagali z učiteljevimi ocenami lastne usposobljenosti za posameznosodobno digitalno in računalniško podprto izobraževalno tehnologijo, kar smo prikazali že vtabeli 22. Tu bomo zato predstavili le združeno spremenljivko »ocena usposobljenosti zauporabo sodobne digitalne in računalniško podprte izobraževalne tehnologije« in nekoliko (zapotrebe preverjanja hipoteze 11) preoblikovano spremenljivko »stopnja izobrazbe«.Za namen preizkušanja hipoteze smo spremenljivke učiteljevih ocen uporabe posameznesodobne izobraževalne tehnologije združili v eno, kar smo prikazali že v tabeli 23.Pri spremenljivki stopnja izobrazbe smo združili odgovore kategorij »univerzitetna izobrazba« in»podiplomska izobrazba« v kategorijo »univerzitetna in več«.Stopnja izobrazbe n MVišješolska 19 2,97Visoka strokovna 14 3,10Univerzitetna inveč67 3,26Skupaj 100 3,18Tabela 25: Statistični parametri za spremenljivko »stopnja izobrazbe« glede na oceno usposobljenosti za uporabosodobne digitalne in računalniško podprte izobraževalne tehnologijeDa bi lahko računali analizo variance, smo najprej preverili predpostavko o homogenostipopulacijskih varianc z Levenovim preizkusom in ugotovili, da je ta upravičena, ker je F = 1,424< F (α = 0,05; g m = 2, g v = 97). Zato lahko nadaljujejmo z analizo variance.Za preverjanje hipoteze 11 smo opravili enosmerno analizo variance:F = 3,676 (α = 0,029; g m = 2, g v = 97)Ugotovili smo, da je razlika med vzorčnimi aritmetičnimi sredinami statistično pomembna, zatoničelno hipotezo o enakosti aritmetičnih sredin osnovne množice, zavrnemo s tveganjem 2,9 %.Sprejmemo pa hipotezo, da v osnovni množici obstajajo razlike v učiteljevi oceni o lastniusposobljenosti za uporabo sodobne digitalne in računalniško podprte izobraževalne tehnologijeglede na stopnjo izobrazbe učiteljev.96