Iz frekvenc in povprečnih vrednosti lahko razberemo, da je mnenje o pogostosti uporabe v vsehfazah visoka: če seštejemo odstotke kategorij »pogosto« in »zelo pogosto«, je v prvih treh fazahpouka mnenje o pogostosti uporabe povsod višje od 60 %, razen v fazi preverjanja inocenjevanja znanja, kjer zgolj 17 % učiteljev meni, da izobraževalno tehnologijo uporabljapogosto ali zelo pogosto. Predvidevamo, da je temu tako, ker v prvih treh fazah pouka učiteljiučno snov v večji meri ponazarjajo, kar je ena od ključnih funkcij izobraževalne <strong>tehnologije</strong>,medtem ko v fazi preverjanja in ocenjevanja znanja ta dejavnost ni toliko v ospredju. Z drugimibesedami, domnevamo, da je pogostost uporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong> v fazi preverjanja inocenjevanja znanja manjša, ker gre <strong>pri</strong> preverjanju in ocenjevanju znanja za dejavnost, ki boljkot na učiteljevem ponazarjanju učne snovi temelji na učenčevem izkazovanju usvojenegaznanja. To tezo bomo preverili tudi v nadaljevanju naloge, ko bomo ugotavljali, kateri jenajpogostejši razlog, zaradi katerega se učitelji sploh odločajo za uporabo izobraževalne<strong>tehnologije</strong>.Tudi v raziskavi, ki smo jo predstavili že v teoretičnem delu (Gerlič 1999), je avtor ugotovil, daso učitelji računalnik v večini šol uporabljali najpogosteje v fazi ponavljanja in utrjevanja učnihvsebin. Vendar moramo poudariti, da je šlo v tej raziskavi le za ugotavljanje pogostosti uporaberačunalnika, v naši diplomski nalogi pa se nismo omejili le na uporabo računalnika, pač pa naizobraževalno tehnologijo v celoti. Če bi želeli bolj natančno določili razloge za takšne rezultate,bi morali učitelje podrobneje povprašati, katero izobraževalno tehnologijo uporabljajo vposamezni fazi pouka in s kakšnim namenom. Morda je bila v času, ko so raziskavo opravljaliomenjeni avtorji (prav tam), bolj dostopna zlasti didaktična programska oprema, ki je učiteljemomogočala, da so jo v pouk lahko smiselno vključili šele po uvajanju in obravnavi učne snovi inje bila bolj namenjena utrjevanju, vadenju in ponavljanju že obravnavanih vsebin.Bolj podrobno nas je tudi zanimalo, v kateri fazi pouka učitelji po njihovem mnenju najbolj, in vkateri najmanj pogosto uporabljajo izobraževalno tehnologijo. V hipotezi 4 (RH 4) smo zapisali,da učitelji po lastnem mnenju najbolj pogosto uporabljajo izobraževalno tehnologijo v faziobravnave nove učne snovi, najmanj pogosto pa uporabljajo izobraževalno tehnologijo vfazi preverjanja in ocenjevanja znanja.78
Pri preverjanju hipoteze smo opravili dvostranski t – test za odvisne vzorce. Preverili smo razlikomed aritmetičnima sredinama faz »obravnava nove učne snovi« ter »preverjanje in ocenjevanjeznanja«, ki sta predstavljeni v tabeli 11.Ugotovili smo, da je t = 11,721 (α = 0,000; g = 99).Ker je razlika vzorčnih aritmetičnih sredin statistično pomembna, ničelno hipotezo, da stapopulacijski aritmetični sredini enaki, zavrnemo s tveganjem, manjšim od 0,00 % in sprejmemonasprotno hipotezo, da se populacijski aritmetični sredini razlikujeta. S tem lahko potrdimohipotezo 4, ki pravi, da učitelji po lastnem mnenju najbolj pogosto uporabljajo izobraževalnotehnologijo v fazi obravnave nove učne snovi, najmanj pogosto pa uporabljajo izobraževalnotehnologijo v fazi preverjanja in ocenjevanja znanja.Tudi iz frekvenčne tabele (tabela 11) lahko razberemo, da učitelji, ki so bili zajeti v vzorec,menijo, da najpogosteje res uporabljajo izobraževalno tehnologijo v fazi obravnave nove učnesnovi (če bi upoštevali kategoriji »pogosto« in »zelo pogosto« skupaj, bi bilo učiteljev, ki so seodločili za ti dve kategoriji, skupaj 79 %), po našem mnenju zaradi ponazarjanja. Ugotovili pasmo tudi že, da je precej visoka <strong>uporaba</strong> tudi v fazah uvajanja v nov didaktični sklop oz. učnotemo in utrjevanja, vadenja in ponavljanja učne snovi. Najmanj pogosto, glede na odgovore, (83% učiteljev, če bi upoštevali kategoriji »redko« in »nikoli« skupaj) pa uporabljajo učiteljiizobraževalno tehnologijo v fazi preverjanja in ocenjevanja znanja, ko očitno pogostejeuporabljajo didaktične <strong>pri</strong>stope, ki ne vključujejo uporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong> (npr.vprašanja postavljajo ustno ali pisno, z učenci vodijo pogovor, diskusijo ipd.). Kljub temu jepresenetljivo skoraj 60 % takih učiteljev, ki v tej fazi uporabljajo izobraževalno tehnologijo,vendar redko. To lahko pomeni, da včasih le posežejo po izobraževalni tehnologiji, po našemmnenju, ko predstavijo rezultate ocenjevanj, morda s pomočjo grafoskopa, računalnika, LCDprojektorja, ali katere druge izobraževalne <strong>tehnologije</strong>.Poglejmo še odgovor na raziskovalno vprašanje, ali število let poučevanja vpliva na mnenje opogostosti uporabe posamezne izobraževalne <strong>tehnologije</strong>, predvsem na mnenje o pogostostiuporabe sodobne izobraževalne <strong>tehnologije</strong>.79
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4:
ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6:
ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8:
4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10:
1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12:
v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13 and 14:
2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15 and 16:
4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 17 and 18:
4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 19 and 20:
trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21 and 22:
naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24:
statična in dinamična (glede na d
- Page 25 and 26:
posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27 and 28:
2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 29 and 30:
usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31 and 32:
avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34:
Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36: poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38: pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39 and 40: pouku in na komunikacijo med učite
- Page 41 and 42: Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43 and 44: 3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46: popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48: Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50: 3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62: delno financiranje s strani ministr
- Page 63 and 64: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66: Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68: 4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70: 1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72: 4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74: Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76: 4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78: kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80: po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82: Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83 and 84: Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 85: Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 89 and 90: vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92: uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93 and 94: dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 95 and 96: Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98: Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100: Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102: Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104: olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105 and 106: Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108: moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110: 6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112: 28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114: ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116: 8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117: IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba