uporaba izobraževalne tehnologije pri pouku v osnovnih šolah

3.5.1 Opremljenost osnovnih šol z informacijsko-komunikacijsko tehnologijoKar zadeva opremljenost šol z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, so že na začetku tegadesetletja v raziskavi Information and Communication Technology in European EducationSystems (ICT@Europe.edu 2001) ugotavljali, da je mogoče evropske države razvrstiti v triskupine (prav tam, str. 26):1. V prvo skupino sodijo razvite (zlasti zahodnoevropske) države, kjer so šole že razmeromadobro opremljene z osnovno računalniško tehnologijo (tj. ustrezno strojno in osnovnoprogramsko opremo), zato si šolska politika v prvi vrsti prizadeva, da bi šole dodatno opremila sfunkcionalno internetno povezavo, ki bi omogočila prenos učnih vsebin in opravljanje različnihučnih dejavnosti s pomočjo spletnih tehnologij. V to skupino držav so avtorji omenjeneraziskave uvrstili Nizozemsko, Finsko, Švedsko, Islandijo in Norveško, pa tudi Nemčijo,Francijo, Irsko in Veliko Britanijo, ki poleg opisanega organizirajo tudi spletno poučevanje inučenje na različnih ravneh izobraževanja (prav tam).2. V drugo skupino so v omenjeni raziskavi (prav tam) uvrstili države, kjer šole še nisooptimalno opremljene z osnovno računalniško strojno in programsko opremo, zato si polegpovezovanja z internetom ter razvijanja spletnih šolskih omrežij, prizadevajo šole bolje opremititudi s samimi računalniki ter z didaktično programsko opremo. Sem so v času, ko je bilaraziskava opravljena, sodile Belgija, Italija, Luksemburg, Avstrija in Portugalska. To so tudidržave, ki so vključene v evropsko šolsko omrežje European SchoolNet 6 , medtem ko Danska,Nemčija, Španija, Grčija, Liechtenstein in Malta razvijajo lastna omrežja na nacionalni ravni.Osnovnega spletnega komuniciranja pa v času opravljanja omenjene raziskave še nisovzpostavili na Češkem, v Latviji, Madžarski, Romuniji, Sloveniji in Slovaški, čeprav so si za toprizadevali (prav tam).3. V tretjo skupino pa sodijo države, kjer so šole pomanjkljivo opremljene že z najosnovnejšoinformacijsko-komunikacijsko infrastrukturo, zato je prednostna naloga šolske politike na tempodročju optimalno opremiti šole s samo strojno in programsko opremo (tj. z delujočimi6 »Članice Evropske skupnosti in dežele EFTA so podale pobudo za nastanek evropskega šolskega omrežja(EUropean SchoolNet) kot podporo obsežnemu projektu »Learning in the Information Society«, ki se je začel leta1996. EUN konzorcij kot vodilni odbor tega omrežja vključuje vse članice EU, Norveško, Švico, Islandijo in deželeEFTA. Namen Evropskega računalniškega šolskega omrežja je, da postane uporabno orodje za šole, učence, učiteljein vodstva šol v Evropski skupnosti«. Dostopno na spletni strani: http://sio.edus.si/eun/about.htm48