podatke 7 za nekatere evropske države: v Belgiji ministrstvo predlaga smernice za nakupizobraževalne <strong>tehnologije</strong> in denarno pomaga šolam <strong>pri</strong> nakupu in vzdrževanju le te, šole pa sesame odločajo, katero opremo bodo glede na lastne potrebe kupile. V Španiji so za nakup invzdrževanje opreme zadolžene »avtonomne skupnosti« (angl. the Autonomous Communities), kiimajo od leta 2002 preko Ministrstva za izobraževanje, kulturo, šport, znanost in tehnologijopodporo vlade 8 . V Avstriji na stopnji osnovnega šolstva za nakup in vzdrževanje izobraževalne<strong>tehnologije</strong> skrbijo lokalne skupnosti, medtem ko so v Veliki Britaniji za to <strong>pri</strong>stojne same šole,ki, kot ugotavlja raziskava Šolska avtonomija v Evropi (2008, str. 19), od države za nakupračunalniške opreme šole in lokalne oblasti dobijo subvencije. Šolam lokalne šolske oblasti gledeinformacijsko komunikacijske <strong>tehnologije</strong> tudi svetujejo, vendar pa jim teh nasvetov ni potrebnoupoštevati. V obeh raziskavah (Key data...2004 in Šolska avtonomija... 2008) pa zasledimo, dasta na Madžarskem kupovanje in vzdrževanje izobraževalne <strong>tehnologije</strong> odvisna od ustanoviteljašole. Pobude za nakup opreme so lahko del nacionalnih programov, lahko jih predlagajo lokalnein regijske ustanove, ali pa upravitelj šole. V raziskavi Šolska avtonomija v Evropi (2008) so tudiugotovili, da je <strong>pri</strong> nakupih izobraževalne <strong>tehnologije</strong> stopnja avtonomije šole odvisna od virovsredstev (država, občina ali šola). Ugotovljeno je bilo tudi, da se za posamične nakuperačunalniške opreme praviloma odloči šola sama, kljub temu pa večje nakupe organizira država.Raziskava ICT@Europe.edu (2001) poleg tega navaja, da v nekaterih državah Evropske unije –posebej sta navedeni Nemčija in Norveška (<strong>pri</strong>m. prav tam, str. 27) – šolam <strong>pri</strong> opremljanju sstrojno in programsko opremo, zlasti pa z internetno povezavo, pomagajo tudi zasebni partnerji(»<strong>pri</strong>vate partners«). Opremo jim podarijo, ali pa jim jo prodajo po nižji ceni, podobno pa je tudiglede povezave z internetom. Ista raziskava ugotavlja, da so v nekaterih državah (med njimi sonpr. Danska, Avstrija, Švedska, Velika Britanija, Madžarska, Slovenija in nekatere druge)ustanovili tudi strokovne (raziskovalne oz. razvojne) centre za pomoč <strong>pri</strong> vključevanju IKT vpouk. Te ustanove naj bi poleg svetovanja, usposabljanja in izobraževanja učiteljev za uporaboIKT <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> pomagale tudi <strong>pri</strong> oskrbovanju šol z računalniško opremo (prav tam, str. 31).Če na tem mestu ključne podatke o financiranju izobraževalne <strong>tehnologije</strong> in IKT povzamemo šeza Slovenijo, velja poudariti, da imajo šole v Sloveniji na voljo pomoč Ministrstva za šolstvo inšport (v nadaljevanju ministrstva), ki nakup in vzdrževanje opreme sofinancira, <strong>pri</strong> čemer gre za7 Vse podatke v tem delu navajamo po raziskavi Key Data… (2004), razen če ni posebej drugače navedeno.8 Toda kot kažejo podatki druge raziskave (Šolska avtonomija v Evropi 2008), imajo sicer šole v Španiji avtonomijoglede nakupa računalniške opreme, vendar pa je bolj običajno, da avtonomne skupnosti predlagajo pobude inprograme za izobraževalno tehnologijo.52
delno financiranje s strani ministrstva in delno financiranje s strani šol (<strong>pri</strong>m. Key Data… 2004).Ministrstvo šoli, ki ne more v celoti plačati svojega dela obveznosti, zmanjša število opreme, kijo šola potrebuje (Natečaj za sofinanciranje... 2007). Raziskava Šolska avtonomija v Evropi(2008) je za Slovenijo tudi pokazala, da je stopnja avtonomije šole <strong>pri</strong> nakupih računalniške<strong>tehnologije</strong> odvisna od virov sredstev. Šola lahko opremo kupi sama, lahko je za to odgovornaobčina ali pa država. Vendar pa mora investicije odobriti občina kot ustanoviteljica šole in/aliupravni organ, ki investicijo plača (to sta praviloma ministrstvo za šolstvo ali ministrstvo zafinance). Za nakup računalniške opreme se šola načeloma odloči sama, večji nakupi pa so lahkoorganizirani s strani države, kar pomeni, da v tem <strong>pri</strong>meru šola <strong>pri</strong> izbiri konkretne opreme alidobavitelja ni avtonomna (prav tam, str. 19).3.5.3 Uporaba informacijsko-komunikacijske <strong>tehnologije</strong> <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> in učenjuPoleg same opremljenosti šol z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in razpoložljivosti leteza učitelje in učence, je pomembno, čemu na šolah omenjeno tehnologijo uporabljajo, vkolikšni meri je dejansko didaktično funkcionalna in kolikšna je njena izkoriščenost.Podatkov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na dejansko uporabo IKT <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> in učenju, je vmednarodnem prostoru razmeroma malo oz. jih sami nismo mogli <strong>pri</strong>dobiti. RaziskavaICT@Europe.edu (2001) tako govori le o ukrepih, ki naj bi jih države v času pred raziskavosprejele za vključevanje IKT v pouk, <strong>pri</strong> čemer avtorji poudarjajo (prav tam, str. 30), da je IKT<strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> zlasti v funkciji ponazarjanja učnih vsebin in je kot taka skoraj nepogrešljiva vosnovnošolskem izobraževanju kot del izobraževalne <strong>tehnologije</strong> <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> različnih predmetov,v nekaterih državah pa je tudi sama učni predmet. Tako so denimo v mednarodni raziskavi KeyData on Information and Communication Technology in Schools in Europe (2004) ugotovili, dase npr. v Franciji in na Severni Irski IKT uporablja le kot del izobraževalne <strong>tehnologije</strong>, s katerosi učitelj pomaga <strong>pri</strong> obravnavi in ponazarjanju učnih vsebin, medtem ko je v Grčiji, VelikiBritaniji, Nizozemski, Islandiji, Poljski in Romuniji IKT tudi samostojni učni predmet (npr.računalništvo). Madžarska pouk o IKT <strong>pri</strong>poroča s kurikulom, vendar kot neobvezne učne ure alitečaje (prav tam, str. 20).V nekaterih državah, kot so Grčija, Francija, Finska, Islandija, Češka, Latvija, Litva in Malta,spodbujajo uporabo IKT <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> tudi tako, da šolam omogočijo sistematizacijo posebnegadelovnega mesta računalničarja, ki je poleg samega poučevanja računalništva kot učnega53
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4:
ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6:
ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8:
4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10: 1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12: v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13 and 14: 2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15 and 16: 4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 17 and 18: 4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 19 and 20: trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21 and 22: naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24: statična in dinamična (glede na d
- Page 25 and 26: posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27 and 28: 2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 29 and 30: usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31 and 32: avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34: Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36: poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38: pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39 and 40: pouku in na komunikacijo med učite
- Page 41 and 42: Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43 and 44: 3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46: popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48: Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50: 3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 63 and 64: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66: Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68: 4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70: 1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72: 4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74: Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76: 4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78: kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80: po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82: Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83 and 84: Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 85 and 86: Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 87 and 88: Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90: vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92: uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93 and 94: dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 95 and 96: Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98: Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100: Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102: Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104: olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105 and 106: Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108: moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110: 6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112:
28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114:
ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116:
8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117:
IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba