spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

2 VMESTITEV KOGNITIVNO-VEDENJSKEGA PRISTOPA V
TEORETSKE TOKOVE
V sledečem poglavju bom opisala nekatere psihološke pristope, ki s svojimi postavkami
in spoznanji pomembno prispevajo h kognitivno-vedenjskemu pristopu, oziroma se z njim
povezujejo in so pred njim že razvili nekatera pojmovanja, ki jih poudarja ta pristop.
Humanizem se je razvil v povezavi s psihoterapijo, ki je poudarjala določene koncepte
znotraj Adlerjeve (in Jungove) teorije o razvijanju potencialov, ki so ključni za
humanistično orientacijo. Slednja k našemu pristopu v celoti prispeva s konceptom
samoaktualizacije in osebnostne rasti. Behaviorizem poudarja vedenje in procese, ki se
dogajajo okrog učenca in kognitivizem se osredotoča na kognitivne procese pri reševanju
moralnih dilem. V vsakem izmed navedenih pristopov je moč najti predpostavke, ki so
skupne kognitivno-vedenjskemu pristopu in le tako lahko zapišemo, da je naš pristop in
tudi Bandurova teorija modelnega učenja, poskus združevanja v nadaljevanju omenjenih
pristopov.
2.1 TEORETSKA KLASIFIKACIJA
Zaradi različnih klasifikacij teoretskih smeri, ki jih najdemo v literaturi, bom obravnavala
le tiste psihološke razvojne teorije in teorije učenja, ki so neposredno vplivale na nastanek
kognitivno-vedenjskega pristopa; pri tem se bom opirala na trditve Muska, Marentič
Požarnikove, Zupančičeve in Marjanovič Umekove.
2.1.1 Vedenjski pristop ali behaviorizem
Vedenjski pristop verjame, da se neko vedenje bolj verjetno pojavlja, kadar mu sledi
pozitivni odziv. Da bi spremenili neprimerno vedenje, je potrebno spremeniti odziv na to
vedenje (Porter 2000, str. 36). Behavioristi poudarjajo le tisto, kar je lahko merljivo, in to
so impulzivni/spodbudni dogodki (ti izzovejo odziv) in odzivi sami (ti so vedenjske
reakcije na impulzivni dogodek). Zavračajo karkoli drugega, tudi mentalne dogodke, kot
so misli in emocije, in s tem je njihova psihologija znana kot dražljaj-odziv (S-R). Takšen
pristop je proizvedel pogled na človeka, ki je povsem objektivne narave, hladen in
nezainteresiran za subjektivno naravo, ki človeka šele naredi človeka, da je torej misleče
9