spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

vedenja). Antecedenti povedo, kaj se zgodi neposredno pred pojavom vedenja, posledice
vedenja pa povedo, kaj se zgodi otroku kot rezultat vedenja. Otroci se tako naučijo
vedenja glede na to, kaj se jim zgodi-če na primer otrok s pomočjo izbruha v trgovini
dobi, kar želi, kljub temu da starši ob tem rečejo »ne«, se otrok iz posledic nauči, da s
pomočjo izbruha dobi, kar želi. Vedenjska intervencija pa otroka uči primernejšega
vedenja (prav tam, str. 4-5).
Tretja stopnja: Določitev funkcije in namena vedenja
Na tej stopnji želimo ugotoviti, kaj se želi doseči z vedenjem (pozornost dovoli osebi, da
se izogne zahtevam, materialno korist…), kaj ga motivira, spodbuja in ohranja. S tem se
učenec željo lahko nauči zadovoljiti na bolj primeren in učinkovit način. Pri tem pa
moramo biti previdni, saj napačna zasnova intervencije na specifičnem vzroku vodi v
neučinkovite restriktivne postopke. To ponazarjam s primerom otroka, za katerega je
kričanje učinkovit način izogibanja neprijetnim nalogam in mu uporaba »time-out« 3
tehnike v tej situaciji pomeni to, kar želi-izogibanje nalogi, kar bi še poslabšalo problem.
Osnovni motivatorji vedenja so naslednji (prav tam, str. 5):
Pridobitev pozornosti nekoga v okolju lahko vključuje »moč«
(pomembnost, premoč nad drugimi). Vedenje se pojavi ob prisotnosti
določenih oseb – vezano je na osebo, ne na dogodek ali lokacijo.
Pridobiti nekaj otipljivega, predmet ali aktivnost (jed, igrača, denar…).
Vedenje se pojavi, ko je nekaj prepovedano ali odvzeto.
Pridobiti senzorno zadovoljitev (toplota, če nekoga zebe ali hlad, če je
vroče; taktilne, vizualne zadovoljitve…). Vedenje se pojavi, kadar nekaj
potrebujemo – nas zebe, nam je vroče, ali nas nek predmet prevzame.
Pobegniti ali izogniti se neprijetni situaciji. Tako vedenje je pogosto
odgovor na zahteve ali antipacijo zahtev pri delu, igri, pogovoru, lahko
pomeni izogibanje okoliščinam, ki imajo neprijetne dražljaje.
Regulirati si emocije: umiriti razburjenost in dvigniti razpoloženje.
Zadovoljiti razvado. Večina vedenj, ki se izvedejo iz navade, imajo namen
zadovoljitve neke potrebe.
3 Motečega učenca lahko iz razreda pošljemo v »time-out« sobo, kjer mora mirno sedeti. V tej sobi je
svetovalec, ki mu pomaga reševati problem glede njegovega vedenja, učenec pa lahko opravlja tudi šolsko
delo. Ko prične iskati rešitev in se prične tudi bolje obnašati, se lahko vrne v razred (Glasser 1994, str. 127-
136).
62