spreminjanje moteÄega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...
spreminjanje moteÄega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...
spreminjanje moteÄega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
»Učenci z višjo stopnjo samokontrole v <strong>razredu</strong> kažejo manj motečega <strong>vedenja</strong>, so bolj<br />
sposobni reflektirati svoja dejanja ter izvajati in inhibirati določene oblike <strong>vedenja</strong> v<br />
skladu s svojo izbiro.« (Kendall idr. v Košir 2002, str. 198) Rezultati raziskav pri<br />
različnih populacijah učencev in za različna vedenjska področja kažejo na učinkovitost<br />
samouravnavanja <strong>vedenja</strong> v primerjavi z zunanjimi načini uravnavanja <strong>vedenja</strong>, ali pa ne<br />
kažejo pomembnih razlik med tema dvema načinoma uravnavanja <strong>vedenja</strong>. Po drugi<br />
strani pa prav tako različne raziskave kažejo, da postopke samouravnavanja <strong>vedenja</strong><br />
učenci redko povsem nadzorujejo (Košir 2002, str. 202).<br />
Učenje samouravnavanja <strong>vedenja</strong> lahko vodi k povečani generalizaciji in vzdrževanju na<br />
novo naučenega <strong>vedenja</strong>. Ti programi so bolj učinkoviti, kadar jih kombiniramo z drugimi<br />
pristopi, kot je npr. podkrepitev z žetoni (učenci za primerno vedenje prejemajo žetone,<br />
po nekajkratnih seštevkih le-teh lahko prejmejo tudi nagrado). Obstajajo tudi empirični<br />
dokazi, da učenje spretnosti samouravnavanja, ki jih lahko uporabimo v najrazličnejših<br />
situacijah, lahko spremeni polje kontrole, kar je bistveno pomembnejše kot mnoge druge<br />
spretnosti, ki jih učimo (Kaplan in Carter 1995, str. 341-343).<br />
Na samouravnavanje je dobro gledati kot na kontinuum, saj se učenci gibljejo od zunanje<br />
učiteljeve kontrole proti samouravnavanju, kar pomeni prevzemanje vse več odgovornosti<br />
za izvrševanje različnih aktivnosti. Zavedati se je potrebno dejstva, da je redko katerokoli<br />
vedenje pod popolnim zunanjim ali notranjim vplivom (Shapiro in Cole 1994, str. 140).<br />
Učitelj za primerno poseganje v posameznikovo vedenje potrebuje določene kompetence<br />
(ocenjevanje, podkrepljevanje..). Podobno je tudi pri učencih, ki morajo osvojiti neke<br />
kompetence, če želijo uspešno samouravnavati vedenje. Učiteljeva naloga je, da učence<br />
teh kompetenc nauči, pri čemer upošteva načelo, da se poučuje po majhnih korakih in ne<br />
vse naenkrat. Določeno poglavje lahko razdeli tudi na podpoglavja in uporablja povratne<br />
informacije, da s tem preveri, če ga učenci poslušajo in razumejo (Kaplan in Carter 1995,<br />
str. 348-352). Vedenjsko problematični učenci potrebujejo pomoč pri učenju takšnega<br />
<strong>vedenja</strong>, saj navadno nimajo motivacije, da bi se tega naučili sami. Tudi kadar so sami<br />
zavzeti za učenje tehnik, ki vodijo k samouravnavanju <strong>vedenja</strong>, potrebujejo podporo,<br />
pomoč in usmerjanje učitelja, ki spremlja celotno učenje in ga prenaša v konkretne<br />
situacije, saj ga učenci le tako v prihodnosti lahko samostojno uporabijo.<br />
Zmožnost samouravnavanja <strong>vedenja</strong> temelji na racionalnem razmisleku, in torej pomeni<br />
odločanje, ki je neodvisno od vplivov okolja.<br />
30
Change language