spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

delovanje v veliki meri odvisno od naših kognicij, torej od zavestnih ali prikritih
kognitivnih informacijskih struktur (pojmov, kognicij), scenarijev in pojasnevalnih
vzorcev. Kognitivna psihologija tako izhaja iz predpostavke, da se obnašamo v skladu s
tem, kako vidimo in doživljamo stvarnost. Tako se psihologi zanimajo za načine, kako
zaznavamo in razmišljamo o svetu, sebi in drugih, kako pridobivamo in razlagamo
informacije in na podlagi tega usmerjamo svoje obnašanje, ki je implicitno usmerjeno k
ciljem; je torej samoregulativno, kar pomeni, da nas odločitve vodijo v načrtovani smeri.
Kot prvega kognitivno usmerjenega avtorja naj omenim Piageta, ki trdi, da mlajši učenci
težo prekrška sprva ocenjujejo po zunanjih kriterijih, kot je velikost škode, z leti pa vse
bolj upoštevajo notranje kriterije, torej namen storilca. Po njegovem mnenju je moralni
razvoj tesno povezan s spoznavnim, saj vsak nov stadij moralnega razvoja zahteva nove
logične operacije, pri čemer operacija reverzibilnosti (obrnljivosti) omogoča vživetje v
stališče drugega in pravičnost. Doda, da ni možno, da bi moralni razvoj prehiteval
spoznavnega. Razvojne faze moralnega razsojanja pa si sledijo od amoralne stopnje (otrok
še ni zmožen oceniti dejanja z moralnega stališča), preko egocentrične moralnosti (otrok
ravna v skladu s trenutnimi željami in potrebami ter se ne zna vživeti »v kožo« drugega),
sociocentrične (odločilno je, kako ravnajo in mislijo drugi) ter heteronomne moralnosti
(prav je tisto, kar pravijo drugi), do avtonomne moralnosti (zmožnost samostojnega
presojanja) (Marentič Požarnik 2003, str. 111). Mišljenje se podobno razvija po
zaporednih stopnjah od senzomotorične stopnje, stopnje predoperativnega mišljenja,
stopnje konkretnih operacij ter stopnje formalnih operacij ali abstraktnologičnega
mišljenja, ki vsaka nosi svoje značilnosti. Učenje po navedenih stopnjah se prične s
prepoznavanjem problema, kar omogoča proces sovplivanja med miselnimi strukturami in
okoljem, pri čemer pride tudi do spoznavnega konflikta (neravnotežja). Ponovno
ravnotežje in s tem celovitejša spoznanja o objektih, omogoči vključitev nove izkušnje v
obstoječi okvir (asimilacija), ali pa spreminjanje okvira spoznavanja (akomodacija) (prav
tam, str. 141-143).
Kohlbergova teorija razvoj moralnosti povezuje z razvojem kognitivnih vzorcev in s
socialnim učenjem. Znan je predvsem po teoriji stopenj moralnega razsojanja, pri čemer
je prepričan, da se otrokovo moralno razsojanje oblikuje po stopnjah, ki so odraz njegove
sposobnosti za preseganje začetne egocentrične naravnanosti, dojemljivosti za
sprejemanje pravil, ki jih posredujejo pomembni Drugi (avtoritete), in sposobnosti
13