spreminjanje moteÄega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...
spreminjanje moteÄega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...
spreminjanje moteÄega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
da so dovolj močna, da bi nadomestila stare in dobro vzpostavljene odzive, če niso bila<br />
izpostavljena vaji in podkrepljevanju zunaj situacije (Shapiro in Cole 1994, str. 148-149).<br />
3.5 REZULTATI RAZISKAV ter PREDNOSTI in KRITIKE KOGNITIVNO-<br />
VEDENJSKEGA PRISTOPA<br />
Metaanaliza z naslovom Kognitivno-vedenjska terapija kot klinična intervencija motečega<br />
<strong>vedenja</strong> v otroštvu (Ghafoori in Tracz 2004) govori o uspešnosti našega pristopa v<br />
zmanjševanju motečega <strong>vedenja</strong> šolskih otrok in vsebuje sedemindvajset raziskav, ki<br />
vključujejo učiteljevo oceno motečega <strong>vedenja</strong>. Pri tem so odkrili, da učenci, ki so<br />
vključeni v <strong>kognitivno</strong>-vedenjski pristop, kažejo manj znakov motečega <strong>vedenja</strong> kot tisti,<br />
ki niso vključeni v takšne intervencije. Pristop v povezavi z vključenostjo učitelja se ni<br />
izkazal kot bolj učinkovit pri zmanjševanju motečega <strong>vedenja</strong> od pristopa brez<br />
vključenosti učitelja. Nobene razlike ni bilo v stopnji motečega <strong>vedenja</strong> glede na mesto<br />
izvajanja svetovanja ((ne)šolsko okolje), pokazala pa se je glede na socialno-ekonomski<br />
status, narodnost in diagnozo. Pri otrocih, ki prihajajo iz nizkega socialno-ekonomskega<br />
razreda, so se pokazale večje spremembe v vedenju kot pri tistih iz srednjega socialnoekonomskega<br />
razreda. Belci so pokazali večji napredek v vedenju kot otroci mešane<br />
narodnosti. Glede na diagnozo (brez diagnoze, hiperkinetični sindrom, motnje <strong>vedenja</strong> ali<br />
kombinirana diagnoza) se je izkazalo, da otroci z motnjami <strong>vedenja</strong> bolj napredujejo v<br />
vedenju kot tisti s kombinirano diagnozo. Kot sem že opisovala, je cilj pristopa blaženje<br />
agresivnosti in drugih motečih vedenjskih problemov z izgrajevanjem primernih socialnih<br />
kompetenc pri vsakem posamezniku, preden agresivnost postane globoko zasidrana<br />
metoda reševanja problemov. Znotraj raziskave sta omenjena Mathur in Rrutherford, ki<br />
sta ugotovila, da učiteljeva spodbuda oziroma zgled igra pomembno vlogo pri<br />
učinkovitosti vrstniških mediacijskih intervencij, kar je v nasprotju s prejšnjimi trditvami<br />
glede vključenosti učitelja v <strong>kognitivno</strong>-vedenjski pristop. Razlage teh ugotovitev so<br />
različne – morda <strong>kognitivno</strong>-vedenjske intervencije niso bile prilagojene razrednemu<br />
okolju, kar je zmanjšalo možnost učinkovitosti intervencij; mogoče je, da intervencije<br />
niso bile primerne starosti otrok; prav tako je lahko vprašljiva usposobljenost učiteljev<br />
glede uporabe intervencij ter učiteljev vpliv ali omejitve (prav tam).<br />
V študiji z naslovom Kognitivno-vedenjska intervencija preprečevanja agresivnosti v<br />
<strong>razredu</strong>: učinkovitost in socialna veljavnost (Daunic idr. 2006, str. 123-139) so<br />
raziskovali, ali kurikulum, ki je orientiran na socialno reševanje problemov, vpliva na<br />
57
Change language