spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

Tabela 9: Model reševanja problemov (Vir: Shapiro, E. S. in Cole C. L. (1994). Behavior
change in the classroom: self-management interventions. New York, Guilford Press.)
»Otroci z vedenjskimi motnjami pogosto ne zaznavajo istega števila ali tipa vedenjskih
možnosti kot drugi in pogosteje je njihovo mišljenje bolj togo.« (Jurišić 1999, str. 62)
To razlagamo tako, da ljudje izbirajo tiste vedenjske vzorce, ki si jih najlažje zapomnijo,
to pa so navadno dogodki, ki so jih spremljale močne čustvene reakcije, ali so bili
najpogostejši. Tako bo učenec, ki je druge videl uporabljati nasilje pri reševanju
problemov, tudi sam tako reagiral, ko se bo srečal s problemom. Zato navadno nekateri
učenci izražajo neprilagojene oblike vedenja, kljub temu, da so zaradi tega kaznovani.
Pomembno je, da te učence naučimo reševati težave, saj s tem lahko povečamo stopnjo
prilagojenega vedenja in otroke spodbujamo, da sami poiščejo ustreznejšo rešitev.
Zavedati se moramo tudi, da je reševanje problemov veščina za vse življenje (prav tam,
str. 62). Raziskave kažejo, da se otroci z različnimi primanjkljaji težko spoprijemajo s
primernimi strategijami reševanja težav, kar velja za otroke z učnimi težavami, za
mentalno zaostale ter impulzivne in agresivne otroke (Shapiro in Cole 1994, str. 94).
S socialnimi spretnostmi se je sicer veliko ukvarjal Shure, njegov namen pa je bil
izboljšati spretnosti mišljenja, da bi preprečil ali zmanjšal težavno vedenje. Gre za pomoč
otrokom, kako razmišljati in kaj misliti. Program vključuje formalni pouk in predloge za
vključitev strategij reševanja problemov v razredno okolje. Vsaka lekcija vključuje
namen, predlagane materiale in načrt učitelja. Lekcije so razdeljene na dve glavni
kategoriji: na spretnosti pred-problemskega reševanja in problemskega reševanja. Na
stopnji pred reševanjem problemov se učijo besednega zaklada (je-ni, če-potem, enakorazlično),
identificiranja občutkov otrok (vesel, žalosten) ter spodbujanja k poslušanju in
pozornosti. Spretnosti pri reševanju problemov vključujejo koncept alternativnih rešitev,
posledic in pare rešitev-posledica. Alternativne rešitve so oblikovane zato, da otrokom
pomagajo prepoznati probleme in najti primerne rešitve. Zavedanje posledic je
pomembno za učenje povezanega mišljenja in posledičnega mišljenja, pari rešitevposledica
pa otroke vadijo v povezovanju rešitev s posledicami (Shapiro in Cole 1994, str.
95-96).
49