spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

Zaporedje navodil, ki učencu pomaga uravnavati jezo v primeru vrstniškega zbadanja.
Pred soočenjem z vrstnikom:
»Kaj moram storiti Nekajkrat globoko vdihni, da se pripraviš. To bo težko, vendar
bom zmogel. Zapomniti si moram le, da je potrebno globoko dihati in si govoriti
čarobne besede, »da ni tako hudo.« Prihajajo. Pripravljen sem.«
Med soočenjem:
»Ostani zbran. Govori, da ni tako hudo. Nekajkrat globoko vdihni. Opazuj
stopnjevanje oz. nihanje stresa. Ignoriraj jih. Poglej stran in si govori, da ni tako
hudo.«
Po soočenju:
»Zmogel sem! Nisem se razburil in postal jezen. Delovalo je. Lahko se kontroliram.
Niso me zbadali tako kot so me ponavadi. Kmalu me sploh ne bodo več zbadali. Lahko
morda kaj izboljšam do naslednjič«
Tabela 11: Primer v zaporedju uravnavanja jeze (Vir: Kaplan, J. S., Carter, J. (1995).
Beyond Behavior Modification. A Cognitive-Behavioral Approach to Behavior
Management in the School. Austin, Tex.: Pro-Ed.)
5. STOPNJA »VCEPLJANJA«, kjer uporabi zaporedje v soočanju s stresom. Učenec si
najprej predstavlja soočenje s stresom, potem realizira zaporedje v soočanju s stresom
s pomočjo igre vlog, zatem pa se prestavi v realno situacijo.
3.3.7 Imaginacija
M. Greene (v Kroflič 2007b, str. 21-22) umetniško imaginacijo opredeli kot »kognitivno
kapaciteto, s katero lahko dosežemo koherentno podobo sveta s tem, da omogočimo
empatijo«, razlaga pa jo kot sredstvo, s katerim svet drugega dosežemo z vživetjem v »kot
da« svetove, ki so jih ustvarili pisatelji, slikarji, kiparji, filmski režiserji, koreografi,
skladatelji ter tako omogočili nov pogled na življenje. Vživetje v umetniško kreirano
osebo ali dogodek, sočutje z njeno usodo, ukinjanje ego fantazij o samemu sebi kot
središču sveta, refleksija dogodkov, ki se nam morda ne bodo zgodili, ustvarjanje vizij o
54