spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

Kot pogoj, da javna šola lahko obeta ustrezne vzgojne učinke, je potrebno opredeliti
(Kroflič 2006):
• temeljne cilje – vrednote kot merilo;
• osnovni teoretski koncept vzgoje – analitična pedagogika je učitelju lahko
zemljevid predvidenega delovanja ustreznih vzgojnih dejavnikov;
• konkreten operativni načrt vzgojnih dejavnosti – instrument uresničevanja
vzgojnega koncepta šole;
• normativne dokumente, ki omogočajo spoštovanje/zaščito učenčevih pravic s
pomočjo jasno opredeljenih pravil, ki določajo učenčeve pravice in dolžnosti.
Če navedene besede združimo, dobimo naslednji citat: »Analitična pedagogika je učitelju
lahko zemljevid, jasno opredeljene temeljne smernice – vrednote šole merilo, poznavanje
vzgojnih dejavnikov in njihovo usmerjanje pa instrument uresničevanja vzgojnega
koncepta šole.« (Kroflič 2002c, str. 42) Težko torej stavimo na naključne vzgojne
dejavnike, saj je za želene vzgojne učinke potrebno več.
Za učinkovito vzgojno delovanje mora vzgojni koncept zagotoviti usklajeno in povezano
delovanja večine vzgojnih dejavnikov (Kroflič 2006):
usklajevanje pričakovanj in ravnanja vseh (ne)pedagoških delavcev na šoli,
povezovanje obravnave vzgojnih vsebin pri vseh šolskih predmetih,
odpravljanje neskladja med verbalnimi vzgojno-vrednostnimi sporočili in
neformalnimi praksami osebnih odnosov na ravni splošne šolske kulture,
vpetost posebnih projektov z vzgojno-disciplinskega področja v splošna načela
vzgojnega načrta,
občutljivo obravnavanje šolske ponudbe na ravni izbirnih vsebin (prostovoljno
delo) in formalnih dejavnosti, ki ne posegajo v čas pouka (šolski parlament),
posebej pomembne ponudbe dejavnosti z vzgojno dimenzijo v realnem,
nevarovanem (zunajšolskem) okolju (spodbujanje učencev k angažiranemu
delovanju v lokalnem okolju pri ekoloških, socialnih, kulturnih, športnih
dejavnostih).
S pomočjo teh postavk vidimo, kako pomembno je usklajeno delovanje vseh zaposlenih
na šoli, pri čemer je prav tako pomembno skladje oz. neskladje med tem, kar posameznik
znotraj kadra sporoča z besedami, in tem, kako deluje, saj z razkorakom ne sporočamo
konsistentnosti v ravnanju in s tem tudi učinki ne morejo biti takšni, kot jih
predvidevamo.
67