spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

V nadaljevanju Pavlović izpostavi trditev, da je »neenotnost v urejanju disciplinskih oz.
vzgojnih ukrepov in s tem neenakopraven položaj udeležencev izobraževanja že povsem
zadosten razlog za ureditev področja na državni ravni« (prav tam, str. 74). Ugotovi tudi,
da so si ravnatelji ter pedagoški delavci od enotne ureditve področja vzgojnega ukrepanja
obetali, da bodo v pomoč pri obvladovanju disciplinskih težav, oziroma da bodo
nadomestili vzgojni koncept. Kroflič pri tem doda, da je namen Pravilnikov zakonsko
opredeliti in prispevati k vzgojni nalogi šole, naloga teh pa je informativna, zaščitna in
pedagoška, vendar vse to v primeru, če: a) smo v njih sposobni zaznati dejavnik
pospeševanja obravnave učenca in šolske skupnosti kot subjektov pravic in b) prispevajo
k preglednosti in pravičnosti vzgojno-disciplinskega režima javne šole (Kroflič 2000, str.
38).
Bela knjiga (1995, str. 13-14) poudarja načelo koncepta človekovih pravic in pravne
države ter navaja »skupno evropsko dediščino političnih, kulturnih in moralnih vrednot«,
ki utemeljuje človekove pravice, pluralno demokracijo, strpnost in solidarnost. V
nadaljevanju so v ospredju »liberalnopravne vrednote« (Kroflič 2004), kot je pravica do
izobraževanja, načelo enakih možnosti in upoštevanje pravice do drugačnosti, pluralizem
resnic in kultur, vzgajanje kritične moči razsojanja, vzgoja za strpnost, vzporedno
seznanjanje z domačo in tujimi kulturami, enakost med spoloma, integracija, možnost
izbire, načelo laičnosti, svetovnonazorska nevtralnost, avtonomnost, individualnost in
zasebnost (prav tam, str. 15-29). V šoli/vrtcu nemoteno delo zagotavljajo pravila vedenja
in komuniciranja, »ki izhajajo iz pojmovanja svobode posameznika kot neomejevanja
svobode drugih«. Pri tem je za participacijo v demokratičnih procesih nujno razvijanje
kritičnega duha, osebnih odločitev in avtonomne presoje (prav tam, str. 30-31). Tudi Carr
(2005, str. 267) opozori na Aristotelovo mnenje o pravičnosti, in sicer, da je nepravično z
različnimi ravnati enako kot tudi z enakimi različno; le tako morajo učitelji prepoznati
učence z različnimi/posebnimi potrebami in se v skladu s temi tudi odzvati.
S sprejetjem Konvencije o otrokovih pravicah smo se v naši državi zavezali, da bomo
spoštovali temeljne otrokove pravice, kar pomeni, da mora država zagotavljati razmere, v
katerih je mogoče spoštovanje pravic, pri čemer si pomaga z mehanizmi pravne narave,
kot je zakonodaja in podzakonski akti. Otrok je s Konvencijo o otrokovih pravicah
opredeljen kot oseba z lastnim dostojanstvom, ki mu pripadajo določene pravice, obdobje
otroštva pa je označeno kot privilegirano in varovano. V šolah je potrebno zagotavljati
disciplino, ki bo v skladu z otrokovim človeškim dostojanstvom; otroka je potrebno
74