spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

6. STOPNJO UNIVERZALNIH ETIČNIH NAČEL. Posameznik upošteva moralna
načela, ki jih sam izbere. Kadar pride do konflikta med zakonom in načelom,
posameznik upošteva načelo. Univerzalna načela so pravičnost, enakost človeških
pravic in spoštovanje človekovega dostojanstva. Človek se vzpostavi kot
avtonomen in odgovoren subjekt.
Kroflič (1997, str. 49) pojasnjuje, da »konvencionalna morala od posameznika zahteva
podreditev konkretnim družbenim zahtevam, postkonvencionalna morala pa svobodno, a
kritično in odgovorno moralno razsojanje in pravico drugemu in drugačnemu do
neoviranega (so)obstoja«.
Kohlberg trdi, da lahko z vzgojo, ki obsega urjenje v moralnem razsojanju in oblikovanje
okolja na trdnih moralnih načelih, pri otrocih do določene mere spodbudimo razvoj
moralnega razsojanja in vedenja. Glavni problem moralne vzgoje je razkorak med
razumskim spoznanjem moralnih načel in sposobnostjo uresničevanja le teh v moralnih
situacijah. Kohlberg tako trdi, da za moralno vzgojo ni dovolj urjenje v moralnem
razsojanju, ker tako mnogokrat prihaja do razkoraka med vedenjem, kaj je pravilno storiti
(deontološka sodba) in pripravljenostjo, da to tudi resnično storim (odgovorna sodba).
Zaradi tega je ustvaril šolo, kjer imajo učenci odgovornost, da skrbijo za sošolce kot člane
skupnosti. Nadalje je zahteval, da moramo z vzgojo spodbujati kritično vrednotenje
moralnih norm, pravila šolskega življenja pa morajo biti demokratično sprejeta in ne
vsiljena. Učitelji svoje zahteve po spoštovanju avtoritete podprejo z racionalnimi
argumenti, ki jih učenci razumejo. Prav tako učencem omogočijo, da sprejemajo
nasprotujoča stališča, skupini pa, da v tem primeru ne bo deležna negativnih sankcij (prav
tam, str. 50-51). Za razvoj moralnega razsojanja je spodbudno, da se pravila skupnosti in
modeli reševanja moralnih dilem nahajajo eno stopnjo nad razvojem večine (prav tam, str.
53), kar zagovarja tudi Vigotski. Koncept šole kot pravične skupnosti je torej pomemben
zaradi globljega razumevanja razvoja moralnega razsojanja in ovir, ki posamezniku
preprečujejo uporabo osvojenih kognitivnih strategij v določeni moralni situaciji (Kroflič
2002a, str. 78).
Vigotski je znan po sociokulturni teoriji, ki v posameznikovem razvoju poudarja vlogo
kulture, znakov, med katerimi je najpomembnejši govor, ki ga ljudje uporabljajo kot
pripomoček v mišljenju in vedenju. Razvoj govora otroku omogoča, da sodeluje v
15