spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

se morali zavedati nevarnosti, ki preti šoli s strani ideoloških interesov ter o pomembnosti
prepletanja delovanja posrednih (strateški in operativni dokumenti nacionalnega
kurikuluma in kurikularni dokumenti posamezne šole) in neposrednih vzgojnih
dejavnikov (uradni in prikriti kurikulum ter širše družbene okoliščine), kar vse pomembno
prispeva k učiteljevi profesionalni odličnosti (prav tam). Izpostavljen je tudi pomen
temeljnih vrednot in ciljev vzgoje in izobraževanja. Drugo področje profesionalnih znanj
pa se nanaša na izbor teoretske paradigme, na kateri se gradi konkretna vzgojna
usmeritev, kar sem prav tako že omenjala, in vzgojna metodika, ki omogoča usklajeno
delovanje vzgojnih dejavnikov na operativni ravni (prav tam).
4.3.1 Etika učitelja
V okviru projekta Goodwork respondenti etičnost pojmujejo kot zavezanost temeljnim
humanističnim vrednotam, kot so odkritosrčnost, poštenost, resnicoljubnost, etičnost
odnosov z drugimi; R. Kroflič pa meni, da se »kriterij etičnosti pri doseganju vzgojnih
ciljev javne šole navezuje primarno na učiteljevo zmožnost oblikovanja osnovne vzgojne
argumentacije« (prav tam). Učiteljevo osebno držo pri tem veže na kriterija spoštljivosti
in osebne vpletenosti, »čeprav lahko v primeru nasprotja med načeli ravnanja, ki izhajajo
iz spoštovanja na eni strani in različnih etičnih načel na drugi strani, etična zavest učitelja
veliko pripomore k refleksiji lastnega ukrepanja in h kakovostnejšemu reševanju moralnih
dilem« (prav tam).
Poglejmo, kaj pomeni oblikovanje osnovne vzgojne argumentacije. Ko skušamo vzgojna
prizadevanja javne šole odmakniti od klasičnega kulturno-transmisijskega koncepta in
indoktrinacije, kjer gre za sledenje vrednotnemu sistemu kulture odraslih, za vzgojo ne
zadošča več nabor temeljnih vrednot in pravil kot vodil moralnega ravnanja, temveč se za
posredovanje in osvojitev vrednot predpostavlja zmožnost utemeljevanja pomena vsake
vrednotne usmeritve v posamezni konfliktni situaciji. Tako vprašanju, kako ravnati v
določeni situaciji, sledi utemeljitev razloga za ravnanje, s čimer se ukvarja etika. Etična
usmeritev učitelja je povezana z učiteljevo vrednotno usmeritvijo, vendar pa razlike v
vrednotni usmeritvi učitelja in učenca/dijaka oz. njegovih staršev ni nepremostljiva ovira
za uspešno vzgojno delovanje. Sledeče bi pomenilo, da npr. katoliško usmerjen učitelj ne
bi mogel uspešno vzgajati otroka iz družine z drugačnim religioznim ozadjem. Učitelj naj
bi ravno z različnimi etičnimi argumentacijami utemeljeval pomen posameznih rešitev
konfliktnih situacij in s tem vzgojnih prizadevanj. Zelo prepričljiv model praktične
81