spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

tisti brez srednje šole), ali učencu pomaga, da se z drugimi bolje razume in nenazadnje
učenec s pomočjo določenih prepričanj lahko doseže neke cilje.
Rush izpostavi pet vprašanj, s pomočjo katerih ugotavljamo posameznikova racionalna
oziroma iracionalna prepričanja:
1. Ali me to mišljenje ohranja aktivnega
2. Ali se zaradi takšnega mišljenja počutim bolje
3. Ali mišljenje temelji na realnosti
4. Ali mi takšno mišljenje pomaga, da se dobro razumem z drugimi
5. Ali mi to mišljenje pomaga doseči cilje
8. korak lahko povzroči alternativno prepričanje (pravično dvojico), pri čemer mora
učenec vedeti, kaj pomeni racionalno in kaj iracionalno prepričanje ter ju razlikovati (glej
tabelo 6).
9. korak. Tu gre za ponotranjanje alternativnega prepričanja, kar pomeni, da to
prepričanje večkrat sliši oziroma ga ponavlja.
Avtomatično/robotsko mišljenje (»To ni moja krivda«)
Mišljenje »I stink« (»Vsega sem jaz kriv«)
Mišljenje »You stink« (Vsega si ti kriv«)
Pravljično mišljenje (»To enostavno ni pravično«)
Mišljenje »Namby Pamby« (»Tega ne prenesem«)
Mišljenje kot sodba (»Nikdar ne bo bolje«)
Tabela 5: Vrste iracionalnih prepričanj (Vir: Kaplan, J. S., Carter, J. (1995). Beyond
Behavior Modification. A Cognitive-Behavioral Approach to Behavior Management in
the School. Austin, Tex.: Pro-Ed.)
43