spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

vzgojne učinke, vendar so ti pogosto takšni, ki jih ne predvidevamo (Kovač Šebart idr.
2006, str. 25).
Ob tem Kovač Šebart in Krek (prav tam, str. 26), podobno kot MacBeath trdita, »da ni
mogoče reflektirati in kakovostno načrtovati celostnega doseganja vzgojno-izobraževalnih
ciljev, če šola kot institucija in učitelji ne ugotavljajo in zagotavljajo kakovosti svojega
vzgojno-izobraževalnega delovanja«. MacBeath izpostavi vlogo samoevalvacije, ki naj bo
usmerjena na proces in raven ravnanj določene institucije; prav tako je potrebno imeti pri
načrtovanju, realizaciji in evalvaciji vzgojno-izobraževalnih ciljev v mislih več med seboj
povezanih ravni, in sicer vedenje (knowing), občutenje (feeling) in ravnanje (doing)
(Kovač Šebart idr. 2006, str. 26-27). Predvsem je pomembno udejanjanje vrednot, šele
preko ravnanja učencev pa ugotavljamo, katere vrednote so privzeli za svoje, kar nas
opozarja, da je pri načrtovanju realizacije vzgojno-izobraževalnih ciljev pomembno
reflektirati razmik, ki lahko nastane med tem, kar govorimo, in tem, kako delujemo (prav
tam, str. 28). Pomembno je torej, da so šolska pravila takšna, da jih je mogoče tudi
uresničiti in ne ostaja vse le pri besedah, saj je znano, da pravilo postane dejavno tedaj, ko
ga uresničimo in s tem dosežemo, da začne veljati. Šola mora pri sprejetem, pri pravilih in
principih vztrajati (Kovač Šebart in Krek 2005, str. 34-35).
Z. Medveš izraz vzgojni koncept poveže z definiranjem vzgoje kot intencionalnega
ravnanja. Vedno ga torej zanima ravnanje z določenim namenom, kar pove, da je vzgojni
koncept nekaj, kar definicijo vzgoje opredeli na ravni šole. To je zamisel o namenu
delovanja šole kot socialnemu organizmu, ki učinkuje kot celota in je okvir za ravnanje
vsakega učitelja kot posameznika. Gre za dokument, v katerem šola opredeli svoje
odgovornosti, je dogovor za premišljeno, organizirano ciljno naravnano delovanje šole in
vsakega zaposlenega v njej in ni recept za ravnanje, saj ti slej ko prej razočarajo (Medveš
2007, str. 10). Jasne vrednote pomenijo varnost pred pritiski okolja in če je razvit koncept,
potem so razvita pričakovanja. Na tem mestu mora biti šola trdna, saj če ne vemo, kam bi
šli, lahko pridemo nekam čisto drugam (Medveš 2007, str. 15), kar je velik razlog za
oblikovanje vzgojnega koncepta.
»Nastajanje vzgojnega koncepta šole mora odgovoriti na praktična vprašanja možnosti
vzgojnega delovanja in ne more biti podrejeno merilom čiste teorije ali kateremu koli
etičnemu konceptu (libertalnemu, komunitarnemu…). Koncept vzgojnega delovanja se
lahko uspešno opira predvsem na zdravorazumsko postavljena pravila in vrednote vzgojne
70