spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

zavarovati pred vsemi oblikami telesnega in duševnega nasilja, poškodbami ali zlorabami,
kar pomeni, da mora biti »izobraževanje otrok usmerjeno k razvoju osebnosti in otrokovih
sposobnosti, h krepitvi spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, h krepitvi
spoštovanja do svojih in tujih kultur, k pripravi otroka na odgovorno in strpno življenje v
svobodni družbi ter h krepitvi spoštovanja do naravnega okolja« (prav tam, str. 141).
Pomembno in potrebno je, da država, šola in starši na področju šolstva sodelujejo in
skrbijo za uresničitev otrokovih koristi, kar predstavlja razvoj otroka v samostojno,
svobodno in odgovorno osebnost (Remšak 2005, str. 139-140). »Pravilniki naj bi
zagotavljali pravno varnost učencev, spoštovanje njihovih pravic kot subjektov lastnih
pravic ter njihovo enakopravno obravnavanje.« (Remšak 2005, str. 141) Vloga
Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo je nadzorna, kar pomeni, da bedi nad
spoštovanjem otrokovih pravic v šolski praksi in skrbi za zakonito delovanje šolskega
sistema. Avtorica zaključi z naslednjo mislijo: »Državni nadzor šolskega polja je tako
nujen, kajti vzgoja in izobraževanje je ena najpomembnejših družbenih dejavnosti, ki se
izjemno hitro spreminja in odpira prostor za številne konflikte, ki lahko brez formalnih
okvirov in nadzornih mehanizmov vodijo v prikrite oblike manipulacije in nevidne načine
psihičnega kaznovanja...« ter doda: »Ustrezni predpisi, njihovo poznavanje in tehtna
uporaba omogočajo uspešnejše in bolj kakovostno opravljanje temeljne dejavnosti.« (prav
tam, str. 154-155)
Šelihova trdi, da »Vnašanje pravnih vsebin in oblik ne sme nikoli postati samo sebi
namen: vnesti jih je potrebno in uresničevati jih je dovoljeno ob upoštevanju dejstva, da
gre za dopolnjevanje vzgojnega področja z dodatno vsebino – cilj tega dopolnjevanja pa
ni zmanjšanje pomena temeljne dejavnosti, temveč le njena večja preglednost in
zagotovitev istega cilja z nekoliko drugačnimi sredstvi, zlasti z upoštevanjem otroka kot
subjekta pravic in dolžnosti.« (Šelih 1996, str. 45) Pri tem izpostavi še načelo skrajnega
sredstva, kar pomeni, da je v šoli vzgojni ukrep dovoljeno uporabiti kot skrajno sredstvo,
kadar ni druge možnosti.
Naloga pravilnikov o pravicah in dolžnostih je, da spodbujajo delovanje neposrednih
vzgojnih dejavnikov, saj sami po sebi niso neposredni vzgojni dejavnik, vendar so si
ravnatelji in pedagoški delavci obetali, da bo pravilnik odigral vlogo vzgojnega koncepta
šole, ki sicer tudi ni neposredni vzgojni dejavnik. Pravilnik opredeljuje, da vsaka šola v
okviru določil Pravilnika določi hišni red, ki določa standarde bivanja v instituciji. S tem
75