spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

3.3.1.1 Pomanjkljivosti kaznovanja
Averzivne posledice hitro povzročajo spremembe v vedenju, učijo učence razlikovati med
sprejemljivim in nesprejemljivim vedenjem, prav tako pa tudi kaznovanje učencev
zmanjšuje možnost, da bi drugi učenci posnemali kaznovana vedenja (Alberto in
Troutman v Porter 2000, str.55). Pomanjkljivosti kaznovanja opisujem v nadaljevanju
(Porter 2000, str. 55-58):
1. Kaznovanje je neučinkovito, ker ne omogoča odziva, vse dokler se učenci ne obnašajo
neprimerno. Predlaga se, naj učitelji namesto kontrolirajočih metod uporabijo vodenje, s
katerim preprečijo neprimerno vedenje in se tako izognejo tudi kaznovanju.
2. Kaznovanje lahko poveča nezaželeno vedenje. V študiji sta Jones in Jones ugotovila, da
povečana kaznovalna kontrola poviša neprimerno vedenje z 9 na 31 %.
3. Rolider meni, da ima kaznovanje omejene učinke na učenje, saj se učenci primernega
vedenja naučijo zato, da se tako izognejo kazni, in ne zato, ker bi bil to pravilen način
vedenja. Učenci se primerno vedejo le, kadar je prisotna oseba, ki jih lahko kaznuje.
4. Kaznovanje učinkuje najbolje, kadar se nanaša na vse tiste, ki kršijo pravila, ali se ne
obnašajo primerno. Neprestan nadzor pa je nemogoč.
5. Kaznovanje je lahko nepravično, ker ne poznamo vseh okoliščin, povezanih s
prestopkom, in zato lahko napačno interpretiramo okoliščine in celo kaznujemo napačno
osebo; prav tako posledice dejanja posameznika prestrašijo. Navadno niti ne vemo, ali bo
za nekoga nekaj, kar po našem mnenju pomeni kazen, pomenilo enako tudi za tistega,
kateremu to nalagamo. Tudi sicer so učinki kaznovanja lahko le začasni in lahko zatrejo
neprimerno vedenje, ni pa njuno, da ga nadomestijo z boljšim.
6. Dreikurs in Cassel trdita, da je kazen učinkovita le za tiste, ki je ne potrebujejo. Večina
učencev se odziva na blažje metode, če pa te ne pomagajo, redko učinkuje tudi kazen.
7. Kaznovanje povzroči emocionalne stranske učinke kot je strah in frustracije. Ginott
meni, da je v primeru, ko je namen kaznovanja preprečevanje neprimernega vedenja, bolj
verjetno, da jih to razjezi in je tako neučinkovito, povzroči lahko tudi bolezenska stanja in
emocionalno nestabilnost. Možno je, da kaznovanje povzroči maščevanje in imitiranje
agresivnega vedenja in posameznika ne odvrne od neprimernega ali kaznivega vedenja,
temveč postane le bolj pazljiv, da ga ne odkrijejo in kaznujejo.
8. Ginnot pravi, da je kaznovanje sprva hitra metoda umirjanja učencev, ki pa zanemarja
pozitivne pristope in se po možnosti vzpenja proti brutalnosti. Dostikrat učenci silijo, da
36