spreminjanje moteÄega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...
spreminjanje moteÄega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...
spreminjanje moteÄega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Naj navedem nekatera izhodišča funkcionalne analize <strong>vedenja</strong> (prav tam, str. 3):<br />
Funkcionalna analiza <strong>vedenja</strong> potrjuje, da je vedenje upravičeno s<br />
perspektive osebe. Njeno vedenje je logično, funkcionalna analiza pa je<br />
poskus razumevanja te logike.<br />
Namen funkcionalne analize je ugotoviti in zmanjšati neželeno vedenje<br />
ter razumeti strukturo in funkcijo tega <strong>vedenja</strong>, da bi se učile in razvile<br />
učinkovitejše alternative ali nadomestno vedenje.<br />
Funkcionalna analiza je proces ugotavljanja odnosa med vedenjem in<br />
okoljem.<br />
3.6.1 Stopnje funkcionalne analize <strong>vedenja</strong><br />
Te stopnje tvorijo proces funkcionalnega ocenjevanja <strong>vedenja</strong>, ki vključuje »določitev in<br />
opredelitev odstopajočega <strong>vedenja</strong>, določitev dejavnikov in okoliščin, povezanih z/s<br />
(ne)pojavom odstopajočega <strong>vedenja</strong>, določitev socialne funkcije, namena odstopajočega<br />
<strong>vedenja</strong>« (Grubelnik 2004, str. 4). Naj pri tem dodam, da funkcionalno analizo lahko<br />
izvajajo tudi učitelji z le nekaj treninga (Kaplan in Carter 1994, str. 91).<br />
Prva stopnja: Identifikacija in opredelitev <strong>vedenja</strong><br />
Najprej je potrebno določiti probleme in postaviti kriterije za izbor <strong>vedenja</strong>. Pomembno<br />
je, da smo osredotočeni le na tiste oblike <strong>vedenja</strong>, ki se lahko opazujejo (govor, mimika<br />
telesa, emocionalni izrazi) in tako vedenje opredelimo v konkretnih terminih, ki so<br />
razumljivi ter enostavni za merjenje in štetje. Če na primer učitelj reče, da je otrok<br />
agresiven, to ni konkretni termin, ker agresivnosti ne moremo videti in meriti. Potrebno je<br />
torej reči, da otrok udari vrstnike, saj to dejanje lahko vidimo in zapišemo (Grubelnik<br />
2004, str. 4).<br />
Druga stopnja: Določitev dejavnikov in okoliščin, povezanih z vedenjem<br />
Na tej stopnji se določi, kdaj se vedenje pojavi in kdaj ne, kako pogosto, kje se pojavi in<br />
kje ne ter s kom. Zanimajo nas biološki, afektivni dejavniki, dejavniki okolja, ki<br />
spodbujajo, ohranjajo ali preprečujejo vedenje. S pomočjo reakcij ugotavljamo<br />
determinante <strong>vedenja</strong> ter podkrepljevanje ali kaznovanje <strong>vedenja</strong>, kar se nanaša na ABC<br />
analizo, kjer se zapisujejo antecedent (dražljaji, na katere odgovarja oseba), behaviour<br />
(vedenje, ki ga kaže oseba) in consiquence (dražljaji, ki jih oseba sprejme kot rezultat<br />
61
Change language