spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

Termin »vzgojni koncept« in »vzgojni načrt« zajemata elemente prepletajočih se,
strukturno različnih področij ukrepov (prav tam):
• discipliniranja, ki jih delimo na dejavnike preventivne in kurativne discipline (M.
Pšunder);
• vzgoje kot spodbujanja moralnega razvoja in oblikovanja lastne identitete (vzgoja
za odgovornost), ki se pokriva s pojmom preventivna disciplina ter delno s
pojmom kurativna disciplina (tudi cilj formalnega vzgojnega ukrepanja ali
svetovanja je opredeljen z delovanjem na spreminjanje stališč, vrednot in ravnanj
kršiteljev);
• odgovornost posameznika se krepi tudi z doslednimi zahtevami po spoštovanju
pravil in dogovorov, pred tem pa s spodbujanjem razvoja empatičnih zmožnosti
ter z oblikovanjem takega kulturnega okolja, ki učenca nenehno nagovarja k etični
zavezanosti in odgovornosti preko živih človeških stikov, ustreznih dejavnosti v
spodbudnem okolju in zatem s simbolnim univerzumom opredeljenih vrednot in
norm.
R. Kroflič v nadaljevanju trdi, da je tudi takrat, ko zagovarjamo primat posrednih
vzgojnih dejavnikov in s tem izobraževalni koncept šole, pomembno, da je vzgoja
načrtovana, saj nas v to silita pravni in pedagoški razlog. »Prvi zato, ker šola kot družbena
institucija nima primarne pravice do vzgoje otrok in mladine; legitimiteto vzgoje ji
dodeljujejo starši otrok, ki morajo biti vnaprej seznanjeni z vzgojnim konceptom
institucije. Drugič zato, ker je šola zapletena institucija, v kateri delujejo mnogi vzgojni
dejavniki (omenjali smo vpliv učiteljevega karakterja, šolske klime, metod in vsebin
poučevanja, temu pa lahko dodamo še posebne vzgojne predmete oziroma dejavnosti,
medvrstniške odnose, organizacijo življenja in šolska pravila ter splošno kulturo šole), ki
jih z vzgojnim konceptom povežemo v sklenjeno celoto, ki teži k realizaciji vnaprej
opredeljenih vzgojnih smotrov oziroma vrednot. Če tega ne storimo, bodo omenjene
dejavnike zasedle naključne partikularne ideologije.« (Kroflič 2002c, str. 50)
Oblikovali sta se dve opozorili glede oblikovanja vzgojnega koncepta šole, in sicer
(Kroflič 2002a, str. 144):
• šola se lahko spopada z disciplinskimi in vzgojnimi problemi le, če izoblikuje vsaj
temeljni skupni vzgojni koncept, saj so nosilci pobud za »kaznovanje«, vodje
68