spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

začetku, ko uvajamo neko novo vedenje, potekalo neprestano, ko pa novo vedenje
primerno in gladko poteka, podkrepljevanje zmanjšujemo (prav tam, str. 146).
Znotraj pozitivnega podkrepljevanja se pogosto omenja oblikovanje, ki se uporabi, kadar
je širok razpon med učenčevim sedanjim obnašanjem in ciljnim vedenjem, saj je
nemogoče pričakovati, da se bo učenec, ki se je dolga leta obnašal neprimerno, nenadoma
spremenil. Podobno ne moremo čakati, da se pojavi ciljno vedenje, da bi ga lahko
podkrepili, pač pa podkrepimo že najmanjšo spremembo v smeri ciljnega vedenja (Kaplan
in Carter 1995, str. 152). Mikulas (v Kaplan in Carter 1995, str. 156) upadanje opisuje
kot spremembo vedenja iz ene situacije v drugo, kar pomeni, da spreminjamo situacijo in
ne vedenje, kot to velja za oblikovanje. »Chaining« se uporablja kot krepitev novih
odzivov, pri čemer učence opominjamo in jih usmerjamo k ciljnemu vedenju, ali za
zmanjševanje starih, neprimernih vedenj, ki so se utrdila kot navade (prav tam, str. 157).
Negativna podkrepitev se navadno uporablja, kadar želimo okrepiti želeno vedenje,
vendar se to skorajda ne pojavi in tako nam ne preostane drugega, kot da uporabimo
negativno podkrepitev, npr. »Če do konca ure ne končaš matematične naloge, jo boš
moral končati po koncu pouka«. Pomembno je tudi, da vedno naredimo tisto, kar smo
obljubili (prav tam, str. 174-176).
S prej naštetimi tehnikami podkrepimo določena vedenja, sedaj pa poglejmo, kako
določena vedenja opuščamo. Pozitivna strategija je npr. ugašanje, ki se pojavi, ko
odstranimo podkrepitve, ki okrepijo učenčevo neprimerno vedenje in zato se moramo
najprej vprašati, kaj je tisto, kar takšno vedenje krepi. Preusmeritev pomeni, da učenca
med tem, ko se neprimerno obnaša, preusmerimo v drugo dejavnost, npr. učenec namesto,
da bi pisal matematično nalogo, klepeta s sošolcem. Učenca tako vprašamo, če potrebuje
pomoč pri nalogi, ali ima morda kakšno vprašanje in podobno.
Negativna strategija pa je kaznovanje, ki naj bi bilo uporabljeno le, kadar pozitivne
strategije niso učinkovite. Kaznovanju se je zaradi negativnih učinkov dobro izogibati,
navajam pa dve situaciji, v katerih je kaznovanje potrebno. Prva situacija je, kadar je
neprimerno vedenje tako intenzivno, da se lahko komu kaj zgodi, druga pa, kadar druge
tehnike niso bile uspešne (prav tam, str. 193-198).
35