spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

Obstajajo tudi drugi načini identifikacije negativnih avtomatskih misli, kot je na primer
opazovanje čustvenih sprememb, kjer ob vsaki čustveni spremembi učenca vprašamo:
»Katera misel se ti je pravkar pojavila« Pri tem smo pozorni na vsakršne spremembe
tako verbalne kot neverbalne. Pomemben pokazatelj je navadno tudi hitro spreminjanje
teme pogovora. Naslednji način so najslabše možne posledice, kjer se zastavi vprašanje:
»Kaj bi se lahko najslabšega pripetilo, če…« Učenca tu napeljujemo na mogoče
posledice, ki ga obremenjujejo. Pripovedovanje konkretnega dogodka je pogost način
identificiranja negativnih misli, kjer od posameznika pričakujemo, da se nekega dogodka
spomni v detajle in ga tudi glasno pove. Izpostavljanje se uporablja kot metoda aktiviranja
čustev, kjer je učenec izpostavljen analognim stresnim situacijam v simuliranem okolju ali
tudi v realnih situacijah in tako z namenom dostopa do negativnih avtomatskih misli
aktiviramo učenčev strah. Poznamo tudi igranje vlog, avdio-video povratno informacijo,
manipuliranje z obrambnim vedenjem (obrambno vedenje posameznika varuje pred
neugodnimi občutki) in spraševanje po podobah (ta tehnika lahko povzroči afektivne
spremembe in tako lažje pridemo do negativnih avtomatskih misli) (Pastirk 2004, str. 14-
18).
3.3.2.2 Kako spremeniti prepričanja
Prepričanja spreminjamo z izpodrivanjem iracionalnih prepričanj, ki je ena od strategij
racionalno emotivnega pristopa (Jurišić 1999, str.36). Osnovni elementi/koraki te metode
so naslednji (Kaplan in Carter 1995, str. 388-410):
1. korak izpostavlja razumevanje potencialne škodljivosti močnih čustev. Vsi ljudje
imamo čustva, ki nas pogosto motivirajo (strah povzroča, da se izognemo nevarnosti),
toda močna čustva, kot sta jeza in strah, so lahko tudi škodljiva (prizadenejo nas lahko
fizično; težko jih kontroliramo; povzročijo, da rečemo in naredimo stvari, ki prizadenejo
druge ali nas).
2. korak pomeni razumevanje tega, da so čustva in posledično vedenje pogosto
kontrolirana z mišljenjem. Da učence soočimo s tem, je z njimi potrebno komunicirati o
nekaterih stvareh kot npr. da čustva lahko kontroliramo (če nas nekdo lahko prizadene,
potem kontroliramo svoja čustva, da do tega ne pride, razjezimo pa se, kadar vemo, da nas
neka oseba ne more prizadeti ali nam škodovati). Učenci mislijo, da jih neka oseba ali
situacija razjezi, v resnici pa se razjezimo sami. Pri tem nadaljujemo z razlago, da na naša
41