spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

torej samega sebe, kakršni nismo, od prisilne ustrežljivosti in ugajanja za vsako ceno, saj
tako povečujemo svobodo in dajemo manevrski prostor dejanski naravi organizma. Drugi
način pa predstavlja pojavljanje in širjenje izkustva osebnostne rasti, kar označuje gibanje
k avtonomnosti, k ciljem, ki si jih želimo, in odgovornosti zase. S tem preidemo k
samoaktualizaciji in rasti, kar avtor označi z izrazi proces, postajanje (becoming) (Musek
2003, str. 211-215). Tu se ponovno pojavi težnja k polnemu funkcioniranju osebnosti,
torej k svobodi, kar nasprotuje pomenu discipline ter s tem podreditve, kot sem omenila
že v uvodnem poglavju. A. Maslow je znan kot utemeljitelj teorije o hierarhiji potreb, kot
pobornik ideje o višjih oblikah motivacije in kot pomemben raziskovalec
samouresničevanja. Med osnovne konativne potrebe uvršča fiziološke potrebe, potrebe po
varnosti, potrebe po pripadanju, simpatiji, naklonjenosti in ljubezni, potrebe po ugledu in
po samouresničevanju. Pri teh je pomemben vrstni red in zavedanje, da so fiziološke
potrebe najbolj nujne in dokler te niso zadovoljene, bo naše vedenje usmerjeno k iskanju
temeljnih zadovoljitev. Ko pa so primerno zadovoljene hierarhično nižje potrebe, katerih
nezadovoljenost najtežje prenašamo, se pojavijo višje potrebe, med katere uvrščamo
potrebe po varnosti, po ljubezni in naklonjenosti, po ugledu in spoštovanju in šele zatem
se sami od sebe začnemo usmerjati k uresničevanju svojih potencialov/
samoizpopolnjevanju/samoaktualizaciji, kar opiše kot potrebo, da posameznik razvije to,
za kar je kot oseba najbolj sposoben (prav tam, str. 218-219). Kasneje je oblikoval
mišljenje, da je »samoaktualizacija proces uresničevanja človekove »narave«, ki je
potencialno »dobra« ali vsaj »nevtralna«. Zato je treba poskrbeti za njen nemoten razvoj,
nikakor pa je ni treba spreminjati in popravljati« (prav tam, str. 222). Naj kot predstavnika
humanističnega pristopa omenim tudi Frankla, ki zastopa mišljenje, da je osnovni motiv
oziroma vodilo človeka težnja po smislu. V skladu s tem trdi, da je posameznik lahko
nezadovoljen, če ga spremlja občutek, da njegovo življenje nima pravega smisla in
vrednosti, kar se zgodi kljub temu, da ima zadovoljene vse ostale potrebe (prav tam, str.
224), kar je v nasprotju z razmišljanjem A. Maslowa.
2.1.3 Kognitivni pristop
Kognitivni pristop poudarja, da na posameznikova dejanja vpliva tako okolje kot tudi
razumevanje le tega. Verjamejo, da se neprimerno vedenje pojavi zaradi posameznikovih
napačnih interpretacij dogodkov in zato menijo, da je potrebno spremeniti posameznikovo
mišljenje in emocije (Porter 2000, str. 68). Musek (2003, str. 228) trdi, da je naše
12