spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

mišic. Tudi nekatere vaje, npr. aerobika, imajo pomirjujoč učinek v zmanjševanju stresa
in tako zmanjšujejo tudi neprimerno vedenje.
Med KOGNITIVNO-PSIHOLOŠKE spretnosti soočanja s stresom uvrščamo kognitivno
restrukturiranje in reševanje problemov. Učenci se naučijo, kako njihove misli in odnosi
prispevajo k anksioznosti ali jezi in kako lahko spremenijo čustva/občutke z
izpodrivanjem iracionalnih prepričanj in povzročanjem razumskega samogovora. Prav
tako se lahko naučijo, da veščine v reševanju problemov lahko vodijo do zmanjševanja
občutkov stresa. Kognitivno-psihološke spretnosti lahko uporabimo pred, med ali po
stresnih dogodkih.
SOCIALNO-VEDENJSKE STRATEGIJE vključujejo verbalna in druga vedenja in se
spoprijemajo s stresom skozi konkretne situacije (prav tam, str. 457-458).
Naslednje področje soočanja s stresom je novejše, začetnik pa je Meichenbaum in njegov
trening se nanaša predvsem na področje jeze in anksioznosti. Cilj je razvijanje otrokovih
kompetenc v smeri prilagajanja na stresne dogodke, tako da je stres obvladljiv in je otrok
v svojem okolju sposoben funkcionirati bolj produktivno. Predvsem je pomembno, da
smo v začetku usmerjeni v soočanje s stresom in ne k popolni odpravi le tega v
posameznikovem življenju (Shapiro in Cole 1994, str. 84). Stopnje protistresnega
programa so sledeče (Kaplan in Carter 1995, str. 459-464):
1. POJMOVNI OKVIR. Učenca naučimo osnovnih konceptov o stresu in njegovem
uravnavanju. Cilj uravnavanja jeze je tako učenje kontroliranja jeze in učenec med
razburjanjem vedenje lahko spremeni. Hitreje kot zazna spremembe na telesu, ki
vodijo k razburjenju, hitreje se lahko sooči z njimi in tako zaustavi potenciranje jeze.
Posameznik se mora prav tako zavedati, da se npr. izzivanje lahko pojavi iz različnih
razlogov.
2. SPROSTITVENI TRENING. Tu se učenec trudi osvojiti določeno sprostitveno
tehniko.
3. KOGNITIVNO RESTRUKTURIRANJE, kjer učenec nasprotuje kakršnimkoli
iracionalnim prepričanjem, ki sicer lahko pripomorejo k anksioznosti ali jezi.
4. ZAPOREDJE V SOOČANJU S STRESOM. Učenec si zapiše vse kar mora narediti
ali reči, kadar se sooča s stresom pred tem, med tem ali po tem, ko je bil izpostavljen
stresni situaciji (glej tabelo 11).
53