spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

vidijo, kje so meje, in preizkušajo, ali bo učitelj izpolnil svoje grožnje. Če že kaznovanje
ne ogroža posameznika, pa zagotovo slabo vpliva na odnose.
3.3.2 Kognitivno restrukturiranje ali modifikacija iracionalnih prepričanj
Dostikrat je otrokovo moteče vedenje posledica njegovih iracionalnih prepričanj. V želji,
da bi jih spremenili, uporabljamo kognitivno restrukturiranje. »Če želimo otrokove
neželene vedenjske vzorce spremeniti s kognitivno modifikacijo vedenja, moramo
upoštevati otrokova iracionalna prepričanja in ta nadomestiti z ustreznejšimi. Sprememba
prepričanj naj bi privedla do spremembe v vedenju.« (Jurišić 1999, str. 28) Neko
prepričanje je iracionalno, kadar nima stvarne osnove in je nelogično, ali pa je takšno
prepričanje za to osebo škodljivo. V nadaljevanju navajam primer iracionalnega
prepričanja. Gre za prepričanje, da imajo nekega učenca učitelji »na piki« in ga ne marajo,
kar pa je redko osnovano na dejstvih. Učenec je v preteklosti gotovo imel veliko učiteljev,
ki so se zanimali zanj, mu pomagali in s katerimi se je dobro razumel. Prepričanje učenca,
da ga učitelj ne mara, se odraža tudi v njegovem odnosu do šole. Učenec se počuti
nepriljubljenega, nezaželenega, odklanja šolske aktivnosti in podobno, kar je zanj le
škodljivo (prav tam, str. 28).
Avtomatskih misli se komaj oz. težko zavedamo, z nekaj treninga pa jih vendarle lahko
ozavestimo in tako lahko preverimo njihovo realnost. Ljudje, ki so pod stresom, ne bodo
kritično razmišljali in zato je potreben kognitivni pristop, ki uči prepoznavanja misli v
zavesti na strukturiran način in posebno takrat, kadar so razburjeni. Kljub temu, da se zdi,
da se avtomatske misli pojavijo spontano, te postanejo dokaj predvidljive, ko so
prepoznane posameznikove nezavedne misli. Avtomatske misli so navadno negativne,
kratkotrajne, posameznik pa se bolj zaveda čustev, ki jih čuti kot rezultat misli, kot misli
samih. Pojavljajo se v verbalni, vizualni obliki ali oboje (glej tabelo 1). Avtomatske misli
ocenjujemo glede na veljavnost in koristnost. Najbolj pogost tip avtomatskih misli so
izkrivljanja, ki se pojavijo kljub objektivnim dokazom v nasprotno, temu sledijo misli, ki
so sicer pravilne, a je navadno zaključek izkrivljen, kar ponazarjam s trditvami: »Nisem
storila, kar sem obljubila«, kar je pravilno mišljenje, vendar se zaplete pri zaključku,
»Torej sem slaba oseba«. Tretji primer takšnih misli je pravilen, a disfunkcionalen -
nekdo, ki se mora učiti za izpit, razmišlja, koliko časa bo minilo, preden bo s tem končal.
Takšno razmišljanje je sicer pravilno, a poveča posameznikovo anksioznost in zmanjša
njegovo koncentracijo in motivacijo, razumen odziv pa bi se nanašal na koristnost - »Res
37