spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

izboljšati druge posredne veščine za uporabo notranjega govora, ki
pripomorejo h kontroliranju vedenja,
odpraviti pomanjkljivosti v razumevanju situacij,
vzpodbujati otroke k samopodkrepljevanju za primerno vedenje.
Cilj treninga samoinštrukcij je naučiti otroke verbalnega vedenja, ki bo pomagalo
kontrolirati njihove neverbalne odzive. Tako lahko učenca, ki se je veliko pretepal,
naučimo potrebnih samoinštrukcijskih trditev, ki mu koristijo ob verbalnem nasilju. Če
otroke naučimo samokontrole, lahko zmanjšamo učne in vedenjske probleme (Shapiro in
Cole 1994, str. 76).
Trening samoinštrukcij je pomemben tudi v zmanjševanju agresivnosti, strahu in v
izboljševanju akademskih dosežkov ter treniranju socialnih kompetenc (Shapiro in Cole
1994, str. 77).
Trening samoinštrukcij poteka v nasednjih korakih (glej tabelo 8) (prav tam, str. 77-78):
1. UČENJE PO MODELU. Učitelj uprizarja primerno vedenje in pri tem glasno
govori, učenec opazuje. Vloga verbalizacij je lahko v ocenjevanju zahtev določene
naloge (»Kaj moram storiti«), korakih pri izvajanju naloge (»Poskusil bom brati
počasi in zbrano«), trditvah posameznikovih spretnosti (»V reševanju teh
problemov sem dober«), trditvah, ki premagujejo poraz (»Vem, da to lahko
premagam, če se res potrudim«) ter samopohvali za uspešno opravljeno delo (»To
sem dobro naredil«).
2. PRESEGANJE ZUNANJEGA VODENJA. Učenec se obnaša v skladu z
nastopom modela, pri tem pa ga učitelj glasno usmerja, vodi in nagrajuje njegovo
vedenje.
3. PRESEGANJE SAMOVODENJA. Sedaj učenec prevzame vlogo učitelja in si
sam glasno govori.
4. ŠEPETANJE PRI SAMOVODENJU. Učenec se primerno obnaša in si šepeta
samonavodila.
5. TIHE SAMOINŠTRUKCIJE. Učenec se primerno vede in kontrolira.
46