spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

Freiberg (prav tam, str. 17) poudarja vzgojno-izobraževalno funkcijo uravnavanja vedenja
v razredu in govori o spremembi od uravnavanja vedenja v razredu usmerjenega na
učitelja, k uravnavanju vedenja v razredu, usmerjenemu na učenca. Razlika med
pristopoma pa je v distribuciji kontrole nad dogajanjem v razredu in v ciljih uravnavanja
vedenja v razredu. V pristopu uravnavanja vedenja, usmerjenega na učitelja, ima učitelj
kontrolo nad dogajanjem v razredu; cilj pa je tako poslušnost učencev in podrejanje
zahtevam učitelja. Temu nasproten je pristop uravnavanja vedenja, usmerjen na učenca, ki
poudarja prenos dela na učence. Cilj je naučiti učence samouravnavanja vedenja v razredu
(glej tabelo 1).
URAVNAVANJE VEDENJA V
RAZREDU, USMERJENO NA
UČITELJA
Učitelj je izključni vodja.
Management je oblika nadzora.
Učitelj je odgovoren za organizacijo dela v
razredu.
Disciplina prihaja s strani učitelja.
Nekaj učencev ima vlogo učiteljevih
pomočnikov.
Ukrepi so določeni za vse učence enako.
Nagrade so večinoma ekstrinzične.
Obveznosti učencev so omejene.
Razredna skupnost je relativno zaprta za
člane širše skupnosti.
URAVNAVANJE VEDENJA V
RAZREDU, USMERJENO NA UČENCE
Vodenje je deljeno.
Management je oblika usmerjanja.
Učenci pomagajo pri organizaciji dela v
razredu.
Disciplina prihaja s strani posameznika.
Vsi učenci imajo možnost postati bistven
del organiziranja dela v razredu.
Ukrepi so odraz individualnih razlik.
Nagrade so večinoma intrinzične.
Učenci si delijo razredne obveznosti.
Med razredno skupnostjo in drugimi
družbenimi skupinami so oblikovana
partnerstva, s čimer se razširijo in obogatijo
učne možnosti za učence.
Tabela 1: Primerjava uravnavanja vedenja v razredu, usmerjenega na učitelja in
uravnavanja vedenja v razredu, usmerjenega na učence (Vir: Košir, K. (2003).
Behavioristični in kognitivni pristop k uravnavanju vedenja učencev v razredu: magistrska
naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta.)
26