spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

Tabela 10: Alternative agresivnosti - izogibanje pretepom (Vir: Shapiro, E. S. in Cole C.
L. (1994). Behavior change in the classroom: self-management interventions. New York,
Guilford Press.)
3.3.6 Strategije uravnavanja stresa
Naj za začetek navedem, kakšne so povezave med stresom in neprimernim vedenjem.
Obstajajo različne raziskave, ki pravijo, da so učenci z dolgotrajnimi vedenjskimi
težavami dolgo živeli pod stresom. Tako so Felner, Stolberg in Cowan ugotovili, da je 20
% učencev, ki imajo težave s prilagajanjem, izhajalo iz družin, ki so jih zaznamovale
ločitev, izselitev enega od staršev ali smrt. Podobno sta Sandler in Block raziskovala
razmerje med stresnimi dogodki in prilagoditvenimi problemi in tako postavila hipotezo,
da so učenci, ki so spoznani kot težko prilagodljivi, v življenju izkusili več stresnih
dogodkov ter da količina stresa pozitivno kolerira tako z učiteljevo kot starševo oceno
problemov prilagajanja. V longitudinalno raziskavo je bilo zajetih 99 učencev, od vrtca do
tretjega razred osnovne šole. Hipotezi sta bili potrjeni. Chandler nadalje trdi, da je večina
neprilagojenega vedenja, ki ga vidimo v šolah, rezultat stresnih dogodkov, ki jih učenci
izkusijo tako v šoli kot tudi zunaj nje (Kaplan in Carter 1995, str. 450-451).
Ločimo SOMATSKO-PSIHOLOŠKE strategije uravnavanja stresa, ki učinkujejo
neposredno na telo, so najlažje učljive in proizvedejo najhitrejše rezultate. Trije primeri
teh spretnosti so dihanje s prepono, trening progresivne sprostitve in vaje, ki posameznika
ščitijo pred škodljivimi učinki stresa, posebej pa so vaje uporabne po tem, ko smo se
srečali s stresnim dogodkom. Dihanje s prepono in trening progresivne sprostitve pa se
lahko uporabita pred, med ali po izkušnji s stresnim dogodkom. Dihanju s prepono lahko
rečemo tudi trebušno dihanje, kar morajo učenci vaditi. Zatem jih lahko seznanimo s
sprostitvijo tako, da jih postavimo v neko stresno situacijo (nastop pred razredom), učenci
pa se pri tem osredotočijo na naraščanje stresa. Pri tem opustijo aktivnosti oziroma
dejavnosti, ki so jih izvajali, in se posvetijo dihanju s prepono. Treninga progresivne
sprostitve se je težje naučiti, vendar so potem njegovi rezultati globlji in trajajo dlje.
Trening temelji na principu recipročne inhibicije, kar pomeni, da mišice ne morejo biti
hkrati napete in sproščene, pač pa so lahko ali le napete ali sproščene. Z izmeničnim
napenjanjem in sproščanjem mišic se učenci naučijo razlik med stanjem ter sproščanja
52