spreminjanje moteÄega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...
spreminjanje moteÄega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...
spreminjanje moteÄega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
discipliniranje in vsiljevanje določenih vzorcev obnašanja ter ne vodi k avtonomnosti.<br />
Primer Antigone ali Sokrata nam pokaže, da ni nujno vsako ravnanje, ki ni v skladu z<br />
ravnanjem večine, resnično problematično ali deviantno, saj gre v tem primeru edinole za<br />
uveljavljanje prepričanj, ki so plod svobodnega in po njunem mišljenju razumnega ter<br />
pravičnega ravnanja. Vendar kljub tem postavkam okolje od nas pričakuje določeno<br />
konformnost in zato je pomemben prav koncept samouravnavanja, saj podpira postopno<br />
oddaljevanje od učiteljeve kontrole in prehaja k poudarjanju aktivnosti ter odgovornosti<br />
učenca, s čimer pove, da je določeno usmerjanje <strong>vedenja</strong> vendarle potrebno. Slednje velja<br />
predvsem s stališča vzpostavljanja učnega okolja, v katerem proces poučevanja poteka<br />
brez večjih ovir.<br />
Pomembno je, da se zavedamo, da ne moremo govoriti o vsestransko uporabnem<br />
disciplinskem pristopu, ki bo vselej uspešen, saj je nemogoče določiti, kateri disciplinski<br />
pristop je pri delu z različnimi učenci v različnih okoliščinah najprimernejši. Nekateri<br />
pristopi so učinkoviti pri delu z nekaterimi učenci in neučinkoviti pri delu z drugimi<br />
učenci, lahko pa je tudi nek pristop v določenem trenutku pri posameznem učencu<br />
učinkovit in v drugem ne (Pšunder 2004, str. 91). Tudi D. Carr (2006, str. 175) podobno<br />
izpostavlja, da so učitelji vsak dan soočeni z zapletenimi moralnimi in logističnimi<br />
problemi, za katere ni predpisanih pravil in pri katerih vsakdo upa, da doseže najmanjše<br />
zlo. Tudi najboljši učitelji se lahko zmotijo, pri čemer jim ne pomaga niti čut dolžnosti<br />
niti bogastvo izkušenj.<br />
V pričujočem delu se bom osredotočila na <strong>kognitivno</strong>-vedenjski pristop, saj me zanima,<br />
na kakšen način lahko s pomočjo tega pristopa pristopimo k vedenjsko težavnim učencem<br />
in jim pomagamo pri spreminjanju takšnega <strong>vedenja</strong>. Sprva bom naš pristop predstavila<br />
kot skupek bistvenih značilnosti posameznih teoretskih usmeritev, kot so behaviorizem,<br />
humanizem in kognitivizem, ter Banduro, ki ga s teorijo modelnega učenja pojmujemo<br />
kot začetnika <strong>kognitivno</strong>-vedenjskega pristopa. Temu bo sledilo še natančnejše<br />
spoznavanje z njenimi značilnostmi, uravnavanjem ter s samouravnavanjem <strong>vedenja</strong> in<br />
predstavitev tehnik, s pomočjo katerih je mogoče spreminjati moteče vedenje učencev.<br />
Podala bom nekaj raziskav in skušala ovrednotiti pristop. Predstavila bom pomen<br />
funkcionalne analize <strong>vedenja</strong>, ki omogoča zbiranje informacij o vedenju učenca, s<br />
pomočjo česar lahko razvijemo nadomestno, prilagojeno vedenje. V zadnjem delu bom<br />
<strong>kognitivno</strong>-vedenjski pristop povezala z vzgojnim konceptom in razvojem morale, saj tudi<br />
7
Change language