spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

samoregulacije. Opozori na vlogo socialnega okolja, ki z motivacijo in čustvi pripomore k
uspešnosti te strategije in jo dodatno razširi.
Kot vidimo, avtorja razvijata novejše poglede na razvoj odgovornosti. V pričujoči
diplomski nalogi pa k samouravnavanju vedenja, odgovornosti, avtonomnosti in h
kritičnemu razmišljanju postopno prehajamo z vstopom v šolo, kjer je najprej potrebno
sprejeti in se podrediti njenim pravilom, da tako poučevanje poteka nemoteno, s čimer se
zaščitimo tudi pred težavnim vedenjem.
Šola kot javna institucija teži k ustreznim vzgojnim učinkom, zaradi česar je potreben
vzgojni koncept. Ker podlaga za delo šole ne more biti predpisan vsebinski sklop, saj ni
enotnega odgovora na vprašanje, kako pojmujemo vzgojo, s kakšnimi koncepti jo
opredelimo in kakšne metode lahko uporabljamo, moramo biti zavezani strokovnim
načelom (Magnetogram…2006, str. 30-31). V šolo torej lahko umestimo kognitivnovedenjski
pristop kot teoretsko podlago celotnemu vzgojnemu modelu, kot teoretsko
podlago svetovalnim pristopom, ki jih uporabi šolski pedagog in razrednik, ali kot vir
inspiracije za uporabo posameznih tehnik uravnavanja disciplinskih problemov.
Gardner kriterije kakovostnega profesionalnega dela učitelja in s tem pogoje za
vzpostavitev vzgojnega koncepta javne šole označi z besedami odličnost, etičnost, osebna
vpletenost, kasneje pa tem doda še spoštljivi um (Kroflič 2007a, str. 66; 2007c, v tisku).
Kriterij odličnosti se nanaša na vzgojno vlogo šole, poznavanje razlogov in pristopov za
načrtovanje vzgoje, prepletanje posrednih in neposrednih dejavnikov vzgoje, cilje vzgoje,
teoretsko paradigmo in vzgojno metodiko. To mesto nam, kot sem že opisala, v javno šolo
omogoči umestiti kognitivno-vedenjski pristop. Nadalje kriterij etičnosti izpostavi
zmožnost oblikovanja vzgojne argumentacije, kar pomeni zmožnost utemeljevanja
razloga za ravnanje v konfliktni situaciji. To lahko storimo z različnimi etičnimi teorijami
in pristopi, ki omogočijo racionalni odgovor ali pa s pomočjo predpostavke o drugem kot
drugačnem in s tem racionalni nespoznatnosti položaja učenca. Spoštljiv odnos racionalne
utemeljitve ne potrebuje, saj izvira iz primarne pro-socialne usmeritve učenca. Kriterij
spoštljivosti je tako osnova pedagoškega odnosa, kriterij osebne vpletenosti pa je osnova
učiteljevega agažmaja in motivacije za učenje (Kroflič 2007c, v tisku).
Naj poudarim, da je potrebno prepletanje pravne in pedagoške logike reševanja
disciplinskih problemov, saj bi z ločevanjem retributivne in tretmajske funkcije discipline
90