spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

o trajalo kar nekaj časa, vendar bom zmogel in bolje je, da se osredotočim na nalogo, saj
bom tako hitreje končal, kot če se bom glede tega preveč obremenjeval« (Beck 1995, str.
76-77). Boleča so tudi močna negativna čustva in so lahko nefunkcionalna, če segajo na
področje posameznikovih kapacitet mišljenja, reševanja problemov, učinkovitih dejanj in
doseganja zadovoljstva. Kognitivni pristop se osredotoča na zmanjševanje emocionalne
stiske, ki se nanaša na napačne interpretacije situacij, prav tako učitelj povečuje učenčeva
pozitivna čustva skozi diskusijo o njegovih interesih in pozitivnih dogodkih (Beck 1995,
str. 94). Naj navedem nekaj iracionalnih prepričanj učencev:
1. Mojim sošolcem gre vse z lahkoto.
2. Vedno sem vsega jaz kriv.
3. Vsi učitelji me imajo »na piki«.
4. Starši in učitelji od mene zahtevajo veliko več kot od drugih.
5. Nihče me ne posluša.
6. Nenehno se mi godi krivica.
7. Nenehno me silijo, da počnem stvari, ki jih ne maram, odrasli pa lahko delajo, kar
hočejo.
8. V šoli se učimo same nezanimive stvari.
9. Čeprav se učim, mi nič ne uspe, ker imam slab spomin.
10. Vsi v razredu se obnašajo še slabše kot jaz, pa jim nihče nič ne reče.
Tabela 2: Iracionalna prepričanja učencev (Vir: Jurišič, B. D. (1999). Zakaj mi to delajo:
spreminjanje motečega vedenja v šoli s kognitivno modifikacijo vedenja. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.)
Nekateri učenci so prepričani, da ne morejo vplivati na stvari, ki se jim dogajajo v
življenju. Za te učence je značilno zunanje polje (lokus) kontrole. Gre za stopnjo, do
katere je posameznik prepričan, da lahko vpliva na različne situacije v svojem življenju in
prav pri slednjem je usoda, sreča in naključje tisto, ki določa, kaj se mu bo zgodilo.
Učenec z notranjim poljem kontrole je ravno nasproten učencu z zunanjim poljem
kontrole. Prvi meni, da ima sam vpliv nad zunanjimi dogodki in v primeru, da se za
določen test ni dobro pripravil in je dobil negativno oceno, verjame, da se je to zgodilo
zato, ker se je premalo učil in za neuspeh ne krivi učitelja ali zahtevnega testa (Jurišić
1999, str. 32).
38