spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

določene spretnosti utrjujejo, napori delanja domačih nalog pa posameznika notranje
motivirajo in ga silijo k spremembi. Pisne oblike naloge pomagajo učencu, da si lažje
zapomni in strukturira nalogo, učitelj pa tako dobi podrobnejše in bolj kakovostne
informacije o dogajanjih med svetovanjem, lahko pa so naloge tudi ustne in se nanašajo le
na učenčevo razmišljanje. Pisne naloge se lahko zmanjšajo, če jih učenec ni pripravljen
pisati, pripravljen pa je izvajati vaje (Grubelnik 2004, str. 26-27).
Najprej je potrebno učenca seznaniti s tem, da je domača naloga sestavni del pristopa,
pisanje le-teh pa lahko primerjamo z učenjem športnih ali drugih spretnosti, kjer je prav
tako potrebno veliko vaje, preden osvojimo določeno spretnost. Kar se naučimo med
svetovanjem, je potrebno izvajati tudi zunaj tega, saj tako hitreje dosežemo učinke in
krepimo naučeno. Tisti, ki opravljajo dogovorjene naloge, navadno bolj napredujejo,
stanje se jim hitreje izboljšuje, doseženo stanje tudi dlje traja. O posamezni nalogi se
učitelj in učenec dogovarjata skupaj in jo poskušata izvesti, nadaljuje jo učenec doma in
ob naslednjem srečanju učitelj nalogo pregleda, ali pa se o njej pogovorita. Večinoma gre
pri teh nalogah za spremljanje razpoloženj, misli in vedenj, oblikovanje ciljev, odkrivanje
obremenjujočih misli, izvajanje sprostitvenih vaj in podobno (prav tam, str. 27).
»Generalizacija se nanaša na učenčevo sposobnost prenosa spretnosti iz določene situacije
v podobne situacije in predstavlja cilj vsakega programa uravnavanja vedenja.« (Košir
2002, str. 201) Intervencije, ki se osredotočajo le na učenje in delo s specifičnim
vedenjem v določenih okoliščinah, so nezadostne. Potreben je prenos spretnosti v nove
situacije in novo okolje, posploševanje spretnosti k novemu vedenju in trajanje vedenjske
spremembe. Primarni faktor v pospeševanju generalizacije je trening sam, ki naj bi se
odvijal v aktualnih okoliščinah, kjer se navadno pojavi vedenje. To pomeni, da bi bilo
dobro, da bi se trening odvijal v učenčevi učilnici, saj bolj kot je okolje, v katerem poteka
trening, podobno dejanskemu okolju, v katerem se navadno pojavi vedenje, večja je
verjetnost, da se bo učenec v teh okoliščinah obnašal, kot se je naučil. V naslednjem
koraku je dobro, če izpostavimo pomen uporabe naučenega v novi situaciji z drugačnimi
problemi, saj je možno, da se te spretnosti ne bodo avtomatično pojavile zunaj treninga.
Ponavljajoča vaja je pomembna, ko želimo, da pride do prenosa novo naučenih spretnosti,
prav tako je tudi dobro, če pri tem sodelujejo starši in vrstniki, ki vedenje podkrepljujejo,
vzdržujejo in posplošujejo. Medtem ko so na treningu vedenja pravilno izvršena, ni nujno,
56