spreminjanje motečega vedenja v razredu s kognitivno-vedenjskim ...

3.3.5 Trening socialnih spretnosti
Michelson, Sugai, Wood in Kazdin (v Kaplan in Carter 1995, str. 363) socialne spretnosti
opisujejo kot a) spretnosti, ki se jih naučimo skozi opazovanje, modeliranje in povratne
informacije; b) neopazna verbalna in neverbalna vedenja; c) vključevanje začetne in
odzivne spretnosti; d) vedenja, ki rezultirajo v pozitivnih socialnih rezultatih in
podkrepljevanju; e) spretnosti, ki so interaktivne po svoji naravi; f) vedenja, ki so
situacijsko specifična in g) spretnosti, ki so uspešno in sistematično navdihnjena s strani
socialnih spretnosti. Socialne spretnosti so splošno opredeljene kot tista vedenja, ki
ustvarijo predvidljive, pozitivne rezultate za posameznika, kot je npr. pozitivna nagrada
odrasle osebe in sprejemanje s strani vrstnikov. Socialne spretnosti se nanašajo na
posameznikove splošne sposobnosti, da deluje prosocialno (prav tam, str. 364).
Koraki v učenju socialnih spretnosti so naslednji (prav tam, str. 365-374):
1. OPIS PROBLEMATIČNEGA VEDENJA. Učinkoviti treningi socialnih spretnosti
začno z vrednotenjem učenčevih močnih in šibkih točk v socialnih spretnostih in z
razvijanjem opisov identificiranih problemov.
2. UGOTAVLJANJE TIPA PROBLEMA. Deficiti v socialnih spretnostih pomenijo,
da učenec nikoli ni bil opažen pri izvajanju določenih socialnih spretnosti
(acquisition deficit). Lahko pa učenec občasno izvaja prosocialne spretnosti, ali pa
le v določenih situacijah, v določenih pa ne (performance deficit).
3. SESTAVLJANJE UČNEGA NAČRTA. Če ugotovimo, da učenec uporablja
prosocialne spretnosti le v nekaterih situacijah, moramo identificirati in realizirati
strategije, ki pospešijo generalizacijo (komponente, ki so prisotne v enem okolju,
so tudi v drugem; primeri, ki jih uporabimo za demonstracijo in igro vlog, imajo
vpliv tako na pridobitev kot na generalizacijo socialnih spretnosti; posledice, ki
sledijo nekemu vedenju in ga okrepijo ali zmanjšajo).
4. IDENTIFICIRANJE MATERIALOV V KURIKULU IN UČNIH
AKTIVNOSTIH. Kurikulum naj bi vseboval informacije, ki se nanašajo na
modeliranje, demonstriranje, igranje vlog, strategije ocenjevanja, posploševanja
(Carter in Sugai v Kaplan in Carter 1995, str. 372). Učitelj naj izbira učne ure in
aktivnosti, ki zagotavljajo napredek v spretnostih. Material mora biti primeren
starosti otrok.
5. IDENTIFIKACIJA RELEVANTNIH SITUACIJ ZA UČENJE IN IGRO VLOG.
Učinkovit trening socialnih spretnosti vključuje priložnosti za učence, da
50