okna, sita in viri
okna, sita in viri
okna, sita in viri
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
96 17. Analogna <strong>sita</strong><br />
Aktivna <strong>sita</strong> lahko načrtujemo na mnogo nač<strong>in</strong>ov. Izmed vseh bomo povzeli<br />
le en recept. Poleg tega se bomo seznanili z vrstami aktivnih sit.<br />
Načrtovanje aktivnih nizkopasovnih sit<br />
Oglejmo si metodo načrtovanja aktivnih sit, ki temelji na tehniki enotnega<br />
načrtovanja. Povzamemo jo lahko z naslednjim receptom:<br />
1. Izberemo amplitudni odziv <strong>sita</strong>. S tem določimo tip <strong>sita</strong>, na primer<br />
Butterworthovo sito, Čebiševo sito ali katero drugo.<br />
2. Določimo m<strong>in</strong>imalni red <strong>sita</strong>, to je n, s katerim ustrežemo zahtevanim<br />
lastnostim <strong>sita</strong>.<br />
3. Če je n sodo število, oblikujemo n/2 nizkopasovnih gradnikov drugega<br />
reda, pri lihem pa (n − 1)/2 nizkopasovnih gradnikov drugega reda <strong>in</strong><br />
en gradnik prvega reda.<br />
Oblikovanje izvedemo tako, da zapišemo prenosno funkcijo v faktorizirani<br />
obliki. Koeficiente a k ,b k izračunamo ali pa poiščemo v tabelah.<br />
4. Izberemo električno vezavo aktivnega <strong>sita</strong>, s katerim realiziramo gradnik<br />
kaskadne verige <strong>sita</strong>.<br />
Obstaja več vezij za dosego tega cilja. Ugodna je izbira takega vezja,<br />
kjer s preprosto redukcijo enostavno preidemo iz gradnika 2. reda v<br />
gradnik 1. reda.<br />
5. Zapišemo prenosno funkcijo električnega vezja osnovnega gradnika <strong>in</strong><br />
jo primerjamo s prenosno funkcijo gradnika, ki ga želimo narediti. Iz te<br />
primerjave z metodo istoležnih koeficientov določimo velikosti uporov<br />
<strong>in</strong> kondenzatorjev. V mnogih priročnikih za načrtovanje aktivnih sit so<br />
te enačbe ponavadi že izpeljane.<br />
Izbira vezij za aktivna <strong>sita</strong> je pogosto odvisna od želenih impedančnih prilagoditev<br />
<strong>in</strong> drugih lastnosti, kot so potrebno število pasivnih elementov, operacijskih<br />
ojačevalnikov <strong>in</strong> drugo. Primer vezja <strong>in</strong> uporabo recepta si poglejmo<br />
v naslednjem zgledu.<br />
ZGLED 17.11.1 (Aktivno nizkopasovno sito prvega reda)<br />
Načrtajmo sito prvega reda z vezjem, ki ga kaže slika 17.28.<br />
REŠITEV: Za napetost na izhodu vezja velja u o (t) = u c (t)A u , zato najprej izračunamo<br />
u c (t). V primeru uporabe Laplaceove transformacije smo izračunali, da je napetost<br />
na kondenzatorju enaka:<br />
U c (s) =<br />
U i(s)<br />
1 + sRC .<br />
šarko ƒu£ej: Teorija signalov revizija 20040504
Change language