okna, sita in viri

☞
19.6 Uporaba programa MATLAB pri načrtovanju sit s FIR 169
f=[f_z1 f_p1 f_p2 f_z2]
a=[0 1 0]
dev je vektor velikosti valovitosti v prepustnih in zapornih pasovih. Je
enake dolžine kot vektor a. Zapisati ga moramo v linearnem merilu.
fs je vzorčna frekvenca. Kadar ni navedena, funkcija remezord upošteva
F s = 2 hertz. V tem primeru so, kot smo že omenili, frekvence v
vektorju f normirane.
Kadar imamo valovitost podano kot razdaljo med tolerančnimi mejami v decibelih
(običaj pri načrtovanju sit z enakomerno valovitostjo), jo moramo za
uporabo v funkciji remezord preračunati v deviacijo δ p oziroma δ z . Povezuje
jih (slika 19.19):
A p = 20log 10 (1 + δ p ) +20log
} {{ } 10 (1 − δ p )
} {{ }
=a + p
=a − p
= 20log 10
(1 + δ p )
(1 − δ p )
(19.84)
oziroma
δ p = 10A p/20 − 1
10 A p/20 + 1
. (19.85)
Ti povezavi se razlikujeta od zapisa (18.14), kjer smo predpostavili:
a p = a + p = 20log(1 + δ p ) . (19.86)
Ker so meje toleranc v zapornem pasu 0 in δ z , je tam povezavo med slabljenjem
zapornega pasu v decibelih in absolutno mero tolerance enaka:
Slika 19.19
Definicija toleranc za
nizkopasovno sito.
A z = −20log 10 δ z (19.87)
oziroma
δ z = 10 A z/20
. (19.88)
Ko so mejne frekvence prehodnih pasov dejanske, si lahko pisanje programa
skrajšamo z opcijo ’cell’:
c = remezord(f,a,dev,fs,’cell’)
h = remez(c{:})
datoteka: signal_C