okna, sita in viri

More documents

Recommendations

Info

52 16. Opis sistemov z diferencialnimi in diferenčnimi enačbami Združimo podsistema. Pri tem imamo več možnosti, ki jih bomo podrobneje predstavili pri opisu sistemov z diferenčnimi enačbami. Izmed njih poglejmo tako imenovano kanonsko obliko, ki jo dobimo iz (16.9), s katero smo uvedli zaporedno vezavo blokov H 1 (s) in H 2 (s), izračunajmo: H(s) = H 1 (s)H 2 (s) = Y 1(s) V 1 (s) Y 2 (s) V 2 (s) = Y (s) V (s) , (16.14) kar pomeni, da so v tem primeru V (s) = V 1 (s), Y 1 (s) = V 2 (s) in Y 2 (s) = Y (s). Seveda velja tudi H(s) = H 2 (s)H 1 (s), torej da je izhod drugega bloka vhod prvega in da velja: Y 2 (s) = V 1 (s) , V 2 (s) = Y 1 (s) , Y 1 (s) = Y (s) . (16.15) Pri tej povezavi in z upoštevanjem (16.15) za (16.12) dobimo: Y (s) = (b 0 + b 1 s + b 2 s 2 )Y 2 (s) , (16.16) in za (16.13): Y 2 (s) = V (s) − a 1 sY 2 (s) − a 2 s 2 Y 2 (s) . (16.17) Zgradbo sistema H(s) pričnimo risati iz izhoda drugega bloka. Pri tem uporabimo simulacijske elemente prikazane v tabeli 16.1 na naslednji strani. Vidimo, da smo bloka sestavili tako, da si delita diferenciatorja (slika 16.3c). To obliko simulacijskega vezja imenujemo kanonska oblika realizacije. (a) realizacija H 1 (s), opisuje ga (16.10). Slika 16.3 Simulacijska vezja drugega reda. (b) realizacija H 2 (s), opisuje ga (16.11). (c) kanonska povezava blokov določenima z (16.16) in (16.17). šarko ƒu£ej: Teorija signalov revizija 20040504
16.2 Digitalni sistemi 53 Tabela 16.1 Simulacijski simboli v grafični predstavitvah realizacij prenosnih funkcij. simbol diferenciator pomen množenje s skalarjem, na primer z b k seštevanje vejitev Analogne realizacije Primer vezja na sliki 16.1 imenujemo pasivno realiziran sistem prenosne funkcije H(s). Predstavlja približek diferenciranja saj pravega diferenciatorja ni možno realizirati. V analognih simulacijskih vezjih uporabljamo zato integratorje, seštevalnike in množilnike s konstanto. Kanonsko realizacijo na sliki 16.3c zato ustrezno pretvorimo. Potrebno znanje bo študent pridobil pri predmetih Teorije sistemov in Simulacije. Prenosne funkcije je možno tudi direktno uporabiti, kadar izberemo ustrezna programska orodja. Pri tem zelo pogosto uporabljamo programski paket MATLAB s simulacijskim kovčkom Simulink. Pri vnosu sistemov za simuliranje lahko uporabimo blokovne kot tudi simulacijske diagrame. Ker Simulink računa diskretno moramo izbrati ustrezni T s časovne diskretizacije. 16.2 Digitalni sistemi Zaradi neustavljivega razvoja polprevodniške tehnologije so danes zaradi že večkrat omenjenih lastosti aktualni predvsem digitalni sistemi. Pri njih se struktura sistema ujema s strukturo algoritma, ki teče v izbranem računalniku ali digitalnem signalnem procesorju. Algoritmi digitalnih sistemov temeljijo na opisu z diferenčnimi enačbami. Za take sisteme ne moremo zgraditi računalnikov, saj zahtevajo poljubno natančnost zapisa otipkov v vzorcu signala. Zato moramo časovno diskretne sisteme aproksimirati s časovno in amplitudno diskretnimi sistemi. Obe vrsti sistemov se razlikujeta v kvantizaciji in kodiranju otipkov (slika 16.4). Zaradi kvantizacije se izhoda obeh sistemov razlikujeta. Signal razlike ima lastnosti datoteka: signal_C
Page 1 and 2:
UNIVERZA V MARIBORU Žarko ČUČEJ
Page 3 and 4:
Kazalo Kazalo i I Okna, sita in vir
Page 5 and 6:
iii 17.4 Ostala sita . . . . . . .
Page 7:
v Funkcija remez . . . . . . . . .
Page 11 and 12: 15 Laplaceova in z - transformacija
Page 13 and 14: 15.1 Definicija splošne Laplaceove
Page 15 and 16: ☞ 15.1 Definicija splošne Laplac
Page 23 and 24: ☞ 15.1 Definicija splošne Laplac
Page 27 and 28: 15.2 Lastnosti Laplaceove in z-tran
Page 33 and 34: ☞ 15.2 Lastnosti Laplaceove in z-
Page 35 and 36: 15.4 Tabele 27 Slika 15.17 Prikaz F
Page 37 and 38: 15.4 Tabele 29 (a) δ(t) L ←−
Page 39 and 40: 15.5 Inverzna Laplaceova in z -tran
Page 45 and 46: 15.6 Zgledi računanja inverznih tr
Page 53 and 54: 15.7 Bilinearna transformacija 45 V
Page 55 and 56: 16 Opis sistemov z diferencialnimi
Page 57 and 58: 16.1 Analogni sistemi 49 REŠITEV:
Page 59: 16.1 Analogni sistemi 51 lahko zapi
Page 63 and 64: 16.2 Digitalni sistemi 55 Zapis (16
Page 65 and 66: 16.2 Digitalni sistemi 57 Model MA
Page 67 and 68: 16.2 Digitalni sistemi 59 Kjer sta
Page 69 and 70: 16.3 Grafična predstavitev diferen
Page 75 and 76: 17 Analogna sita Peter Planinšič,
Page 77 and 78: 17.3 Realna nizka sita 69 fazna zak
Page 79 and 80: 17.3 Realna nizka sita 71 |H( j) A
Page 81 and 82: 17.4 Ostala sita 73 Visoko pasovna
Page 83 and 84: 17.5 Načrtovanje sit 75 17.5 Načr
Page 85 and 86: 17.7 Unificirano načrtovanje 77 s
Page 87 and 88: 17.7 Unificirano načrtovanje 79 Pr
Page 89 and 90: 17.7 Unificirano načrtovanje 81 ki
Page 91 and 92: 17.9 Butterworthovo sito 83 s - rav
Page 93 and 94: 17.9 Butterworthovo sito 85 dnjem p
Page 95 and 96: 17.9 Butterworthovo sito 87 obrazec
Page 97 and 98: 17.9 Butterworthovo sito 89 in ( )
Page 99 and 100: 17.9 Butterworthovo sito 91 normali
Page 101 and 102: 17.10 Čebiševo sito 93 H( ) [d
Page 103 and 104: 17.11 Aktivna sita 95 imaginarna os
Page 105 and 106: 17.11 Aktivna sita 97 i i R i i u c
Page 107 and 108: 17.11 Aktivna sita 99 sledi: in i 3
Page 109: 17.11 Aktivna sita 101 ki ima mejno
Page 112 and 113:
104 18. Digitalna sita Digitalna si
Page 114 and 115:
106 18. Digitalna sita kjer so a k
Page 116 and 117:
108 18. Digitalna sita | D( ) | |
Page 118 and 119:
110 18. Digitalna sita diferenciato
Page 120 and 121:
112 18. Digitalna sita Slika 18.6 T
Page 122 and 123:
114 18. Digitalna sita Sita s FIR
Page 124 and 125:
116 18. Digitalna sita s preprostim
Page 126 and 127:
118 18. Digitalna sita delovni pomn
Page 128 and 129:
120 19. Sita s FIR Lastnosti sit s
Page 130 and 131:
122 19. Sita s FIR Faza signala je
Page 132 and 133:
124 19. Sita s FIR Upoštevamo pozi
Page 134 and 135:
126 19. Sita s FIR Primerjava (19.1
Page 136 and 137:
128 19. Sita s FIR Tabela 19.1 Vrst
Page 138 and 139:
130 19. Sita s FIR (a) Impulzni odz
Page 140 and 141:
132 19. Sita s FIR | D 13 ( ) | c
Page 142 and 143:
134 19. Sita s FIR Slika 19.7 Razme
Page 144 and 145:
136 19. Sita s FIR 1. Ker širina g
Page 146 and 147:
138 19. Sita s FIR Tabela 19.3 Rač
Page 148 and 149:
140 19. Sita s FIR zato δ = min{δ
Page 150 and 151:
142 19. Sita s FIR T s = 1 in ω/ω
Page 152 and 153:
144 19. Sita s FIR kjer so M+1 c i
Page 154 and 155:
146 19. Sita s FIR (a) frekvenčna
Page 156 and 157:
148 19. Sita s FIR prehodnega pasu
Page 158 and 159:
150 19. Sita s FIR pleksno računan
Page 160 and 161:
152 19. Sita s FIR Vidimo, da se (1
Page 162 and 163:
154 19. Sita s FIR žal na račun k
Page 164 and 165:
156 19. Sita s FIR (a) razporeditev
Page 166 and 167:
158 19. Sita s FIR določa število
Page 168 and 169:
160 19. Sita s FIR členov v impulz
Page 170 and 171:
162 19. Sita s FIR Tabela 19.6 Koef
Page 172 and 173:
164 19. Sita s FIR MATLAB 19.3: Izr
Page 174 and 175:
166 19. Sita s FIR sod). Če v tem
Page 176 and 177:
168 19. Sita s FIR 20 0 Slika 19.18
Page 178 and 179:
170 19. Sita s FIR V primerih, ko s
Page 180 and 181:
172 19. Sita s FIR To sito za malen
Page 182 and 183:
174 19. Sita s FIR prepustni pas: 1
Page 184 and 185:
176 19. Sita s FIR Amplitudna karak
Page 186 and 187:
178 19. Sita s FIR 1.4 1.2 idealna
Page 189 and 190:
20 Načrtovanje sit z IIR SITA Z II
Page 191 and 192:
20.2 Postopki načrtovanja sit z II
Page 193 and 194:
20.3 Postopek z razporejanjem polov
Page 195 and 196:
20.3 Postopek z razporejanjem polov
Page 197 and 198:
20.4 Metoda enakih impulznih odzivo
Page 199 and 200:
20.4 Metoda enakih impulznih odzivo
Page 201 and 202:
20.5 Bilinearna transformacija 193
Page 203 and 204:
Page 205 and 206:
Page 207 and 208:
20.7 Primerjava sit tipa IIR in FIR
show all

okna, sita in viri

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?