okna, sita in viri

17.3 Realna nizka sita 69
fazna zakasnitev
φ( jω)
τ p ( jω) = −
ω
= nπ
(17.4)
2ω m
skupinska zakasnitev
τ g ( jω) = − d nπ
φ( jω) = (17.5)
dω 2ω m
Dokler sta fazna in skupinska zakasnitev konstantni in enaki, bo katerikoli
stacionarni vhodni signal, katerega frekvenca je znotraj prepustnega pasu
sita, zakasnjen za nπ/(2ω m ) in ojačan za K-krat, vsi ostali signali pa bodo
odrezani. Impulzni odziv idealnega nizkega sita kaže (slika 17.1). Vidimo,
da ga opišemo s S a funkcijo. Ker ta pravi, da je odziv sita že pred vhodnim signalom,
ponovno uvidimo, da so idealna sita nekavzalna in zato neizvedljiva.
h( t)
c
1
Slika 17.2
Impulzni odziv idealnega nizkopasovnega sita.
t
17.3 Realna nizka sita
V tem podpoglavju si bomo ogledali karakteristike nizkopasovnih sit tipa
Butterworth, Čebišev, inverzni Čebišev ter Bessel. Za njihovo primerjavo
bomo definirali nekaj terminov in postavili pravila prikaza njihovih karakteristik
in odzivov.
Amplitudna karakteristika
Medtem, ko pri idealnih sitih lahko ločimo le med prepustnim in zapornim
pasom, imajo realna sita še prehodni ali vmesni pas (slika 17.3). Meje med
pasovi določa:
Mejna frekvenca prepustnega pasu.
Za določitev mejne frekvence je sprejet dogovor, da je to tista frekvenca,
pri kateri sito prepušča še polovico moči harmoničnega vala
s to frekvenco. Kot vemo, je ta sorazmerna kvadratu amplitude, zato
amplituda pri tej frekvenci upade za 3 dB, natančneje za 3,0103 dB,
oziroma na vrednost A 0 / √ 2 , kjer je A 0 najvišja amplituda v prepustnem
pasu sita. To frekvenco bomo označevali z ω m .
datoteka: signal_C