okna, sita in viri
okna, sita in viri
okna, sita in viri
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
106 18. Digitalna <strong>sita</strong><br />
kjer so a k koeficienti rekurzivnega dela <strong>sita</strong>, opiše ga model AR(N −1),<br />
b k pa koeficienti <strong>sita</strong> direktnega dela <strong>sita</strong>, opiše ga model MA(M − 1).<br />
Ker konvolucija (18.2a) ni v praksi ni izračunljiva, ta <strong>sita</strong> vedno realiziramo<br />
v obliki modela ARMA, ki ga opisuje (18.2b). To pomeni, da<br />
pri teh sitih imamo sistem povratno zanko.<br />
18.3 Kdaj uporabiti sito s FIR <strong>in</strong> kdaj z IIR<br />
Izbira med siti s FIR <strong>in</strong> siti z IIR ni preprosta. Obe vrsti sit imajo svoje<br />
prednosti <strong>in</strong> slabosti. Ko jih ocenjujemo, se ponavadi oziramo na naslednje<br />
lastnosti:<br />
1. Sita s FIR lahko imajo l<strong>in</strong>earni potek faze, ki ne povzroča faznih popačitev.<br />
Ta lastnost je zelo pomembna v mnogih področjih obdelave<br />
signalov, na primer pri prenosu podatkov, biomedic<strong>in</strong>i, digitalni avdio<br />
<strong>in</strong> video tehniki. Sita z IIR imajo nel<strong>in</strong>earno fazno karakteristiko. Nel<strong>in</strong>earnost<br />
je posebej velika v prehodnih pasovih.<br />
2. Sita s FIR so nerekurzivna, zato so vedno stabilna. Sita z IIR so v<br />
praksi vedno rekurzivna, zato njihova stabilnost ni dana a priori.<br />
3. Posledice kvantizacijskega pogreška <strong>in</strong> zaokroževanja števil so manjše<br />
pri sitih s FIR kot pri sitih z IIR.<br />
4. Sita s FIR zahtevajo pri isti strm<strong>in</strong>i prehodnega pasu veliko več koeficientov<br />
kot <strong>sita</strong> z IIR. Zato potrebujejo več procesnega časa <strong>in</strong> več<br />
pomnilniškega prostora. Tu si lahko pomagamo z uporabo FFT <strong>in</strong> več<br />
hitrostne tehnike obdelave signalov.<br />
5. Analogna <strong>sita</strong> lahko preprosto transformiramo v ekvivalentna <strong>sita</strong> z<br />
IIR. Pri pri sitih s FIR to ni mogoče. Ta <strong>sita</strong> nimajo ekvivalentnih analognih<br />
sit. Zato pa lahko sitom s FIR določimo poljubno frekvenčno<br />
karakteristiko.<br />
6. V splošnem je, če ni na voljo računalniške podpore za načrtovanje sit,<br />
razvoj algebraično bolj zahteven pri sitih s FIR kot pri sitih z IIR.<br />
Iz naštetih prednosti <strong>in</strong> slabosti sit s FIR ali z IIR, lahko oblikujemo dve<br />
splošni navodili:<br />
Kadar sta pomembni le oster prehod med prepustnim <strong>in</strong> zapornim pasom<br />
<strong>sita</strong> <strong>in</strong> velika prepustnost <strong>sita</strong> (visoka mejna frekvenca), izberemo<br />
sito z IIR. Tako sito ima manj koeficientov kot sito s FIR.<br />
Kadar želimo l<strong>in</strong>earno fazno karakteristiko <strong>in</strong> število koeficientov ni<br />
(pre)velika omejitev, izberemo <strong>sita</strong> s FIR. Pri njihovi realizaciji je v<br />
šarko ƒu£ej: Teorija signalov revizija 20040504
Change language