31.12.2014 Views

okna, sita in viri

okna, sita in viri

okna, sita in viri

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

15.2 Lastnosti Laplaceove <strong>in</strong> z-transformacije 21<br />

Množenje z eksponentno funkcijo<br />

Laplaceova transformacija<br />

L<br />

Če velja x(t) ←−−−→ X(s), E = E x , potem za x(t) e s 0t<br />

velja:<br />

x(t) e s 0t<br />

L<br />

←−−−→ X(s − s 0 ) . (15.50a)<br />

Konvergenčno območje E x se premakne za R{s 0 }:<br />

Če velja x[n]<br />

velja:<br />

x[n]z n 0<br />

z-transformacija<br />

Z<br />

←−−−→ X(z), E = E x , potem za x[n]z n 0<br />

Z<br />

←−−−→ X(z/z 0 ) . (15.51a)<br />

Konvergenčno območje E x se spremeni za |z 0 | krat:<br />

(s − s 0 ) ∈ E x → s ∈ E = E x + R{s 0 } (15.50b)<br />

(z/z 0 ) ∈ E x → z ∈ E = |z 0 |E x<br />

(15.51b)<br />

Pomik konvergenčnega območja E x v desno v s-ravn<strong>in</strong>i<br />

povzroči dušenje signala v časovnem prostoru, pomik<br />

v levo pa eksponentno naraščanje signala.<br />

posebni primer: Če je s 0 imag<strong>in</strong>arno število, torej<br />

s 0 = jω 0 , dobimo amplitudno moduliran signal. Njegova<br />

Laplaceova transformacija je:<br />

x(t) e jω 0t<br />

L<br />

←−−−→ X(σ + j[ω − ω 0 ])<br />

(15.52a)<br />

Konvergenčno območje E x se v tem primeru ne premakne,<br />

saj je R{s 0 } = 0:<br />

(s − jω 0 ) ∈ E x → s ∈ E = E x (15.52b)<br />

(z/a) imenujemo tudi radialni pomik. Pol z = z 1 pri<br />

X(z) se radialno premakne v z = z 0 z 1 pri X(z/z 0 ). Pri<br />

0 < z 0 < 1 se razdalje od izhodišča z-ravn<strong>in</strong>e do polov<br />

krčijo, pri z 0 > 1 pa daljšajo (slika 15.14).<br />

posebni primer: Če je z 0 kompleksno število z absolutno<br />

vrednostjo enako ena:<br />

|z 0 | = | e jω 0<br />

| = 1 , z 0 ∈ C 1 (15.53a)<br />

potem množenje x[n] z z 0 povzroči zasuk X(z) v z-<br />

ravn<strong>in</strong>i za kot ω 0 . To lahko predstavimo kot frekvenčni<br />

premik, ki ga dobimo pri amplitudni modulaciji. Če za<br />

zaporedje obstaja Fourierova transformacija, potem to<br />

lastnost opišemo z:<br />

z = e jω 0n x[n]<br />

Z<br />

←−−−→ X(e j(ω−ω 0) )<br />

(15.53b)<br />

Zasuk signalne osi<br />

Če velja x(t)<br />

velja:<br />

x(−t)<br />

Laplaceova transformacija<br />

L<br />

←−−−→ X(s) , E = E x , potem za x(−t)<br />

L<br />

←−−−→ X(−s) , E = −E x (15.54)<br />

Obrat signalne osi povzroči, da pri enostranskih signalih<br />

kavzalni signali postanejo nekavzalni <strong>in</strong> obratno, prehodni<br />

signali pa zamenjajo svoj začetek <strong>in</strong> konec. V<br />

obeh primerih se pri tem zasuče tudi konvergenčno območje<br />

(slika 15.15).<br />

Če velja x[n]<br />

velja:<br />

x[−n]<br />

z-transformacija<br />

L<br />

←−−−→ X(z), E = E x , potem za x(−t)<br />

Z<br />

←−−−→ X(1/z) , E = 1 E x<br />

(15.55)<br />

Pri obratu signalne osi <strong>in</strong>vertira konvergenčno območje.<br />

Če pri X(z) velja R N < |z| < R Z , potem za X(z) velja<br />

1/R Z < |z| < 1/R N (slika 15.15).<br />

Lastnost zasuka signalne osi lahko dokažemo z uporabo def<strong>in</strong>icije z-transformacije.<br />

Njeno uporabnost pa si poglejmo na naslednjem preprostem primeru (zgled 15.2.2).<br />

datoteka: signal_C

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!