okna, sita in viri

19.3 Postopek načrtovanja z okensko metodo 129
Naredimo ga v petih korakih, od katerih zadnje tri ponavadi večkrat ponovimo,
da dobimo želeni rezultat:
1. Izberemo frekvenčno karakteristiko, kateri želimo aproksimirati. Označimo
jo z D(ω). Ponavadi so želene frekvenčne karakteristike idealne
karakteristike digitalnih frekvenčno selektivnih sit.
2. Z inverzno Fourierovo transformacijo zaporedja izračunamo koeficiente
impulznega odziva želenega sita:
3. S pravokotnim oknom
d[n] = 1
2π
∫ π
−π
D(ω)e jnωt dω . (19.20)
w M [n] =
{
1 , −M n M
0 , sicer
(19.21)
odrežemo del impulznega odziva, za katerega sodimo, da je bistven za
dosego želenih lastnosti izvedljivega sita:
d M [n] = d[n]·w M [n] . (19.22)
Okno (19.21) iz impulznega odziva d[n] odreže N = 2M +1 koeficientov
d −M ,...,d −1 ,d 0 ,d 1 ,...,d M (slika 19.5b).
4. d M [n] ima časovno izhodišče na svoji sredi, zato določa nekavzalno
sito. Da postane kavzalno, ga premaknemo na začetek (slika 19.5c):
h M [n] = d M [n − M] =[h 0 ,...,h M−1 ,h M ,h m+1 ,...,h 2M ]
kjer so b k koeficienti načrtovanega sita.
(19.23a)
=[b 0 ,...,b k−l ,b k ,b k+l ,...,b 2M ] , (19.23b)
5. Z izračunom H(ω) preverimo, kako dobro se ujemata želeno in dejansko
sito. Če smo z ujemanjem zadovoljni, je načrtovanje končano, če
pa ne, se vrnemo v tretjo točko postopka, kjer spremenimo M.
Ker okno (19.21) odreže liho število koeficientov 2 , dobimo sito tip I. Nekavzalna
sita z sodo simetričnim impulznim odzivom imenujemo tudi sita z
ničto fazo 3 .
sita z ničto fazo
2 Obstajajo tudi postopki načrtovanja z okensko metodo za sita tip II, ki imajo sodo število
koeficientov v impulznem odzivu. Teh postopkov ne obravnavamo.
3 Ime izhaja iz lastnosti digitalnih sitih z linearno fazno karakteristiko. Da postanejo izvedljiva,
impulzni odziv d M [n] premaknemo v h[n] = d m [n + M] in s tem ustvarimo fazno
karakteristiko
θ(ω) = −ωτ p = −ωMT s .
Pri nekavzalnih sitih tega premika ni, zato je njihova fazna karakteristika θ(ω) = 0.
datoteka: signal_C